Julij je na finančnih trgih prinesel več pomembnih opozorilnih signalov. V ospredju so bili visoka vrednotenja tehnoloških delnic, rast donosnosti državnih obveznic, gibanje japonskega jena in vprašanje, ali ameriška centralna banka dovolj hitro prepoznava ohlajanje gospodarstva. Hkrati se svetovna denarna masa ponovno povečuje, kar odpira nova vprašanja o inflaciji, kupni moči denarja in vlogi realnih sredstev.

Na Herman Finance sem v zadnjem mesecu spremljal in povezoval prav te teme. Moj cilj ni napovedovati prihodnosti ali iskati ene naložbe, ki bo vedno zmagovala, temveč pomagati razumeti, kako se spremembe v gospodarstvu in na finančnih trgih prenašajo v osebne finance, naložbene portfelje ter dolgoročno zaščito premoženja.

V nadaljevanju predstavljam nekaj najpomembnejših zgodb in razmišljanj minulega meseca.

Najpomembnejše zgodbe meseca

Jen, obveznice in tehnološke delnice: kje se skrivajo nova tržna tveganja?

Dolga leta so nizke obrestne mere na Japonskem omogočale poceni zadolževanje v jenih in usmerjanje kapitala v donosnejše naložbe drugod po svetu. Ta mehanizem, imenovan carry trade, je podpiral likvidnost na svetovnih trgih, vendar se lahko ob hitrejši krepitvi jena hitro obrne.

Če morajo vlagatelji takšne pozicije zapirati, se lahko prodajni pritiski pojavijo tudi pri tehnoloških delnicah in drugih naložbah, katerih temeljni podatki se niso spremenili. Hkrati rast donosnosti dolgoročnih državnih obveznic pomeni dražje financiranje držav in podjetij ter večjo konkurenco delnicam. Posamezen signal še ne pomeni krize, kombinacija valutnih, obvezniških in delniških tveganj pa zahteva več previdnosti.

👉 Celoten članek na Herman Finance

Ali Fed ponovno ponavlja napako iz leta 2007?

Zapisnik zadnjega zasedanja ameriške centralne banke je pokazal razdeljenost med tistimi, ki jih še vedno skrbi inflacija, in tistimi, ki vse bolj opozarjajo na ohlajanje gospodarstva. Podobna dilema je bila prisotna leta 2007, ko je Fed dolgo poudarjal inflacijska tveganja, medtem ko se je trg dela že slabšal.

Današnje razmere niso enake letu 2007, primerjava pa opozarja na znano težavo: centralne banke odločajo na podlagi podatkov, ki gospodarske spremembe pogosto pokažejo z zamikom, zato znižanje obrestnih mer samo po sebi še ni nujno pozitivna novica za delniške trge. Lahko je tudi odziv na gospodarsko slabitev, ki je že v teku.

👉 Celoten članek na Herman Finance

Denarna masa ponovno raste: kaj to pomeni za trge in plemenite kovine?

Ameriška denarna masa M2 je junija zabeležila največje mesečno povečanje v zadnjih petih letih, dodatno likvidnost pa je v finančni sistem začela vnašati tudi Kitajska. Več denarja v obtoku lahko s časovnim zamikom podpira gospodarsko aktivnost in cene finančnih sredstev, hkrati pa povečuje tveganje ponovnih inflacijskih pritiskov.

V preteklosti je zlato pogosto sledilo rasti svetovne likvidnosti, vendar povezava ni neposredna in ne zagotavlja kratkoročne rasti. Pomembnejše sporočilo je širše: v okolju naraščajoče denarne mase, visokih vrednotenj delnic in velikih javnih dolgov postajata razpršitev premoženja in zaščita kupne moči še pomembnejši.

👉 Celoten članek na Herman Finance

Graf meseca

Zlato proti ameriškim delnicam: se relativna moč ponovno spreminja?

Razmerje med zlatom in indeksom S&P 500 kaže, katera od obeh naložb v določenem obdobju pridobiva relativno moč. Ko razmerje raste, zlato pridobiva hitreje od delnic oziroma ob padcih izgublja manj.

Današnja slika v nekaterih pogledih spominja na obdobje po tehnološkem balonu ob prelomu tisočletja. Takrat se je po dolgoletni prevladi tehnoloških delnic začel cikel, v katerem je zlato več let dosegalo boljšo relativno donosnost. Danes ponovno vidimo visoka vrednotenja tehnološkega sektorja, veliko koncentracijo kapitala v manjšem številu podjetij in večje zanimanje za realna sredstva.

To ne pomeni, da je treba delnice zamenjati za zlato. Delnice ostajajo pomemben del dolgoročnega ustvarjanja premoženja. Graf predvsem opozarja, da se lahko v različnih gospodarskih obdobjih spremeni razmerje med rastjo, tveganjem in zaščito kupne moči.

👉 Podrobnejša analiza na Herman Finance

Subscribe now

Kaj se skriva za naslovnicami?

Več naložb še ne pomeni boljšega portfelja

Podjetnik iz Maribora mi je nedavno pokazal seznam svojih naložb. Imel je enajst različnih produktov, vendar ni znal povedati njihove skupne vrednosti. To je dober primer nečesa, kar pri delu s podjetniki opažam pogosto: Premoženje raste hitreje kot pregled nad njim.

Vsako leto se pojavi nov produkt, nov nasvet ali nova priložnost, prvotni pregled pa ostaja neosvežen. Posledica je lahko prekrivanje tveganj, saj je več navidezno različnih produktov izpostavljenih istim trgom. Druga težava so stroški, ki so pri vsakem produktu videti majhni, skupaj pa lahko pomembno zmanjšujejo dolgoročni rezultat. Tretja posledica so odločitve brez celotne slike: posamezna naložba je lahko smiselna sama zase, v kombinaciji z drugimi pa ne prispeva k jasni strategiji.

Število produktov zato ni merilo kakovosti portfelja. Pomembneje je vedeti, kaj imamo, koliko je vredno, kakšni so skupni stroški, katerim tveganjem smo izpostavljeni in kakšno nalogo ima posamezna naložba.

Bi danes znali brez preverjanja povedati približno skupno vrednost vseh svojih naložb?

Prav zato z mesecem septembrom vsem, ki jih zanima širši pogled na svoje naložbe, finančne odločitve, omogočam pristop k mojim storitvam HF Premium, ki jim bo razširil pogled na svoj portfelj.

👉 Več o tem na Herman Finance Premium

Vprašanje meseca

Ali bo zlato v prihodnjem obdobju res premagovalo delnice?

Zlato ima v sedanjem okolju dobre možnosti, da v delu prihodnjega cikla dosega boljšo relativno donosnost od delnic. V prid mu govorijo visoka vrednotenja delniških trgov, pritiski na obveznice, rast javnega dolga, monetarna negotovost in razmeroma majhen delež zlata v svetovnem finančnem premoženju.

Vendar prava naloga vlagatelja ni izbrati enega zmagovalca in nanj staviti vsega premoženja. Delnice omogočajo udeležbo pri dolgoročni rasti produktivnih podjetij, zlato pa ima drugačno vlogo: lahko prispeva k razpršitvi, zaščiti kupne moči in zmanjšanju odvisnosti od enega samega tržnega scenarija.

Primeren delež je odvisen od finančnih ciljev, časovnega horizonta, likvidnostnih potreb, obstoječih naložb in odnosa do tveganja. Zato je pomembnejše vprašanje od »kaj bo bolj donosno?« to, ali je portfelj pripravljen na več različnih gospodarskih razmer.

Share

Petrov pogled

Hitrost je v poslu prednost, pri osebnih financah pa je lahko tveganje

Najdražje finančne odločitve, ki sem jih videl pri posameznikih in podjetnikih, pogosto niso bile nujno slabe, temveč prehitre.

Podjetniki so navajeni hitro oceniti položaj, prevzeti odgovornost in ukrepati. Prav ta sposobnost je lahko v poslu velika prednost. Pri osebnih financah pa lahko isti refleks vodi v odločitev na podlagi enega članka, enega priporočila ali enega telefonskega klica.

Sam bi bil previden predvsem takrat, ko se nekdo odloči isti dan, ko prvič sliši za priložnost, ko ne zna na kratko pojasniti, zakaj naložba sodi v njegov portfelj, ali ko odločitev temelji predvsem na občutku, da »to zdaj kupujejo vsi«.

Dobra finančna odločitev ne zahteva neskončnega odlašanja, a zahteva dovolj časa, da preverimo namen, tveganja, stroške, likvidnost in vpliv na celotno premoženje. Pri pomembnih odločitvah je zato premislek pogosto donosnejši od hitrosti.

Kaj spremljam v avgustu?

• nadaljnje gibanje japonskega jena in morebitno zapiranje carry trade pozicij,

• podatke z ameriškega trga dela in odziv centralne banke,

• donosnosti dolgoročnih državnih obveznic,

• rast svetovne denarne mase in morebitne inflacijske posledice,

• relativno gibanje delnic, zlata in srebra,

• ali se bo previdnost na tehnološkem trgu razširila tudi na druge naložbene razrede.

Hvala, ker spremljate Finančne vpoglede Peter Herman.

Naslednji mesečni pregled vas na Substacku čaka prvi teden meseca septembra. Do takrat vas vabim, da spremljate novice, analize, komentarje in izobraževalne vsebine na spletni strani www.herman-finance.com, kjer redno objavljam vsebine o finančnih trgih, gospodarstvu, osebnih financah in zaščiti premoženja.

Lep pozdrav
Peter

Opozorilo: Vsebina je namenjena izključno informativnim in izobraževalnim namenom. Ne predstavlja investicijskega, pravnega ali davčnega svetovanja, osebnega investicijskega priporočila, upravljanja premoženja ali poziva k nakupu oziroma prodaji finančnih instrumentov. Naložbe vključujejo tveganje izgube kapitala, pretekla uspešnost pa ne zagotavlja prihodnjih rezultatov. Pred sprejemom finančnih odločitev upoštevajte svoj finančni položaj, cilje, časovni horizont in toleranco do tveganja ter se po potrebi posvetujte z ustrezno usposobljenim strokovnjakom.

Junij je na finančnih trgih ponovno pokazal, kako hitro se lahko razpoloženje spremeni. Medtem ko delniški trgi ostajajo blizu rekordnih vrednosti, vlagatelji spremljajo vprašanja obrestnih mer, umetne inteligence, gibanja cen zlata in srebra ter širše gospodarske spremembe.

Na Herman Finance sem ta mesec pripravil številne novice, komentarje in analize, katerih cilj ni napovedovanje prihodnosti, temveč boljše razumevanje dogajanja ter njegovega vpliva na osebne finance, podjetja in dolgoročne naložbene odločitve.

V nadaljevanju je pregled najpomembnejših vsebin meseca.

Najpomembnejše zgodbe meseca

Finančni trgi po rekordih: zakaj se je razpoloženje tako hitro spremenilo?

Po izjemni rasti delniških trgov se je razpoloženje vlagateljev hitro obrnilo. K temu so prispevali predvsem višji donosi državnih obveznic, pričakovanja glede prihodnjih gibanj obrestnih mer in večja negotovost glede nadaljnje gospodarske rasti.

Takšna obdobja pogosto pokažejo, kako hitro se lahko spremeni sentiment na trgih in zakaj je dolgoročna strategija pomembnejša od kratkoročnih odzivov.

👉 Celoten članek na Herman Finance

Zlato: Ali se približujemo koncu korekcije?

Je trenutna korekcija že pri koncu ali lahko pričakujemo še nadaljnje padce? V komentarju predstavljam zgodovinske primerjave, trenutno dogajanje na trgu zlata ter dejavnike, ki bodo pomembni pri nadaljnjem gibanju cene.

👉 Moj komentar na Herman Finance

Subscribe now

Graf meseca

Ali umetna inteligenca ustvarja nov finančni balon?

Eden najbolj zanimivih grafov meseca primerja današnje vlaganje v umetno inteligenco z največjimi infrastrukturnimi baloni iz preteklosti.

Čeprav zgodovina opozarja na možnost pretiranega optimizma, obstaja pomembna razlika. Pri umetni inteligenci podjetja že ustvarjajo zelo visoke prihodke, zato današnji investicijski cikel ni neposredna kopija preteklih balonov. Ključno vprašanje ostaja, ali bodo prihodki dolgoročno upravičili današnje vrednotenja.

Če pogledamo zgodovino, ugotovimo, da se na finančnih trgih pogosto ponavljajo podobni vzorci. V prikazu na spodnji povezavi je primerjava današnjega dogajanja na področju umetne inteligence s šestimi največjimi borznimi baloni zadnjih desetletij ter ter Bennerjev cikel, ki že desetletja buri domišljijo vlagateljev zaradi domnevnega ponavljanja gospodarskih in tržnih ciklov. Čeprav noben zgodovinski vzorec ne more napovedati prihodnosti, nam lahko takšne primerjave pomagajo bolje razumeti današnje razmere in tveganja.

👉 Podrobnejša analiza na Herman Finance

Vprašanje meseca

Do katere vrednosti lahko še zanihata zlato in srebro?

To je eno najpogostejših vprašanj, ki sem jih prejel v zadnjem mesecu. Korekcije vedno sprožijo negotovost in željo po napovedovanju najnižje točke nakupa. A v praksi je veliko pomembneje razumeti, zakaj do korekcije prihaja in kako jo vključiti v dolgoročno naložbeno strategijo.

Po mojem mnenju se je glavnina letošnjega popravka najverjetneje že zgodila, vendar to nikakor ne pomeni, da zlato in srebro ne moreta doživeti dodatnih kratkoročnih nihanj ali novih korekcij. V prihodnjih mesecih bo veliko odvisno od razvoja svetovnega gospodarstva, predvsem od odločitev ameriške centralne banke glede obrestnih mer ter dogajanja na Japonskem, kjer imajo spremembe denarne politike lahko pomemben vpliv na svetovne finančne trge.

Kljub kratkoročni negotovosti temeljni dejavniki za zlato in srebro ostajajo večinoma nespremenjeni. Visoki javni dolgovi, povečana geopolitična tveganja, nadaljnji nakupi zlata s strani centralnih bank ter dolgoročno povpraševanje po srebru kažejo, da je pri obeh plemenitih kovinah smiselno spremljati predvsem dolgoročno sliko in ne zgolj kratkoročnih cenovnih nihanj.

Share

Petrov pogled

V zadnjih mesecih smo posebej budno spremljali korekcijo cen zlata in srebra, razprave o vrednotenjih podjetij s področja umetne inteligence, spremembe pričakovanj glede obrestnih mer in številne geopolitične dogodke. Takšni trenutki vlagatelje pogosto postavijo pred vprašanje ali je čas za umik ali za priložnost.

Moj cilj ni napovedovati vrhov in dna trgov, temveč pomagati razumeti povezave med gospodarstvom, finančnimi trgi in osebnimi financami. Verjamem, da prav širše razumevanje vlagateljem omogoča sprejemanje mirnejših in dolgoročno kakovostnejših odločitev tudi takrat, ko so trgi najbolj nepredvidljivi.

Sam verjamem, da prav obdobja povečane negotovosti največ povedo o kakovosti naložbene strategije. Korekcije so sestavni del finančnih trgov in pogosto ustvarijo priložnosti za tiste, ki imajo jasno zastavljen načrt. Zato želim z Herman Finance pomagati razumeti širšo sliko in sprejemati premišljene dolgoročne odločitve namesto čustvenih odzivov na kratkoročna tržna nihanja

Hvala, ker spremljate Finančni pogled Peter Herman.

Naslednji mesečni pregled vas na tukaj na Substacku čaka čez približno mesec dni. Do takrat vas vabim, da spremljate novice, analize, komentarje in izobraževalne vsebine na spletni strani www.herman-finance.com, kjer redno objavljam nove vsebine o finančnih trgih, gospodarstvu, osebnih financah in zaščiti premoženja.

Lep pozdrav

Peter

Opozorilo: Novičnik ne predstavlja finančnega svetovanja. Ne podpiram ali priporočam nobenih investicij zgolj na podlagi zgornjih informacij, ampak pred tem priporočam posvetovanje. Vlagatelji morajo upoštevati svojo finančno situacijo, investicijske cilje in toleranco do tveganja, pred sprejemom kakršnih koli odločitev. Ne odgovarjam za nobene investicijske izgube, ki bi lahko nastale zaradi uporabe teh informacij.

Od leta 2023 sem na tem novičniku objavljal številne novice, komentarje, analize in grafe s področja gospodarstva, finančnih trgov, zlata, srebra in osebnih financ.

V zadnjem obdobju sem ugotovil, da večina ljudi nima težave s pomanjkanjem informacij. Težava je ravno nasprotna – informacij je preveč.

A ob tem pa pogosto zmanjka časa za razumevanje širše slike in dejanskega vpliva teh dogodkov na naše finance in premoženje.

Zato bom odslej pripravljal občasni mesečni pregled, v katerem bom izpostavil najpomembnejše teme, komentarje in ugotovitve preteklega obdobja.

Moj cilj ni napovedovati prihodnosti, ampak pomagati razumeti spremembe v gospodarstvu, finančnih trgih in njihovo povezavo z osebnimi financami, naložbami ter dolgoročno zaščito premoženja.

Kje spremljati vsebine?

Večina vsebin bo od sedaj naprej objavljena sproti na moji novi spletni strani Herman Finance.

👉 www.herman-finance.com

Na spletni strani boste našli:

• aktualne novice in komentarje,

• izobraževalne članke s področja osebnih financ,

• vsebine o zlatu, srebru in drugih naložbah,

• gospodarske in makroekonomske analize,

• praktične finančne vsebine za posameznike, družine in podjetnike,

• določena vsebina bo posebej namenjena članom HF Premium.

Mesečni pregled, ki ga boste tu na Substack omrežju še vedno lahko brali, pa bo služil kot izbor najpomembnejših objav in idej preteklega obdobja.

Kaj lahko pričakujete v prihodnjih izdajah?

Mesečni pregledi bodo lahko vključevali:

✓ najpomembnejše zgodbe meseca,

✓ izbor najbolj zanimivih grafov,

✓ komentar dogodkov, ki jih večina medijev spregleda,

✓ odgovore na vprašanja, ki jih pogosto prejemam od posameznikov in podjetnikov,

✓ moj osebni pogled na aktualno finančno okolje,

✓ pregled novih vsebin in analiz na Herman Finance.

Zakaj sem se odločil za ta pristop?

V skoraj dveh desetletjih dela na področju financ sem ugotovil, da dolgoročni finančni uspeh običajno ni odvisen od tega, kdo najhitreje prebere novico.

Veliko pomembneje je razumeti širšo sliko.

Uspešni posamezniki in podjetniki praviloma ne sprejemajo odločitev na podlagi dnevnega hrupa. Več pozornosti namenjajo dolgoročnim trendom, upravljanju tveganj, zaščiti premoženja, likvidnosti in finančni odpornosti.

Prav zato želim na Herman Finance graditi prostor, kjer novice niso cilj same po sebi, ampak izhodišče za razumevanje širšega dogajanja.

Kaj spremljam v prihodnjih mesecih?

V naslednjem obdobju bom posebno pozornost namenjal:

• inflaciji v ZDA in Evropi,

• odločitvam centralnih bank,

• gibanju zlata in srebra,

• vrednotenjem delniških trgov,

• gibanju javnega dolga,

• gospodarski aktivnosti v Evropi in ZDA,

• trendom, ki lahko vplivajo na premoženje posameznikov, družin in podjetij.

Več kot le informacije

Poleg izobraževalnih vsebin sodelujem tudi s posamezniki, družinami in podjetniki, ki želijo bolje razumeti svoje finance, zaščititi premoženje ter sprejemati bolj premišljene dolgoročne finančne odločitve.

Več informacij o možnostih sodelovanja najdete na:

www.herman-finance.com

Hvala za zaupanje!

Peter Herman

Finančni svetovalec | Herman Finance

Opozorilo

Vsebina novičnika je namenjena izključno informativnim in izobraževalnim namenom ter ne predstavlja investicijskega, pravnega ali davčnega svetovanja oziroma priporočila za nakup ali prodajo posameznih naložb. Vsak vlagatelj mora finančne odločitve sprejemati na podlagi lastne presoje in po potrebi s pomočjo ustreznih strokovnjakov. Pretekli donosi niso zagotovilo za prihodnje rezultate.

Inflacija ostaja trdovratno nad ciljem Feda

Ameriška inflacija, merjena z indeksom PCE, je aprila znašala 3,5 % na letni ravni in se že 60 zaporednih mesecev nahaja nad uradnim ciljem ameriške centralne banke v višini 2 %.

To je najdaljše obdobje preseganja inflacijskega cilja od njegove uradne uvedbe leta 2012. Kljub agresivnemu dvigu obrestnih mer in zaostrovanju denarne politike inflacija ostaja vztrajna, kar kaže, da je vrnitev k 2-odstotnemu cilju lahko precej daljši in zahtevnejši proces, kot so trgi pričakovali pred nekaj leti.

Ali delnice res ščitijo pred inflacijo? Zgodovina pravi odvisno kdaj.

Ena najpogostejših investicijskih trditev je, da delnice dolgoročno ščitijo pred inflacijo. Vendar izkušnja velike inflacije v 70. letih kaže precej drugačno sliko.

V obdobju, ko so cene dobrin hitro naraščale, so delnice v realnem smislu ustvarile negativne donose, medtem ko so surovine zabeležile več kot 300-odstotno rast.

Ameriške delnice na najvišjih vrednotenjih v zgodovini

Po podatkih Bloombergove analize, ki združuje več ključnih kazalnikov vrednotenja, se ameriški delniški trg danes nahaja na najvišjih vrednotenjih v več kot 100-letni zgodovini.

Trenutne ravni presegajo tako vrhunec tehnološkega balona leta 2000 kot obdobje pred veliko gospodarsko krizo leta 1929.

Valute pridejo in gredo. Zlato ostaja.

Zgodovina denarja je polna valut, ki so nekoč veljale za nepremagljive, nato pa so zaradi vojn, dolgov, inflacije ali političnih sprememb izginile oziroma izgubile svojo vlogo.

Graf prikazuje, da je življenjska doba večine sodobnih valut relativno kratka v primerjavi z zlatom, ki že več kot 2.000 let ohranja svojo funkcijo hranilca vrednosti.

Zlato proti delnicam: se obrača večdesetletni trend?

Razmerje med indeksom S&P 500 in zlatom je eno najstarejših meril za spremljanje relativne privlačnosti finančnih in realnih sredstev.

Zgodovina kaže, da so obdobja ekstremne prevlade delnic pogosto sledila večletnim obdobjem nadpovprečnih donosov zlata. Tudi danes se razmerje nahaja precej nad dolgoročnim medianom 0,70, kar nakazuje, da so ameriške delnice v primerjavi z zlatom še vedno zgodovinsko drage.

Papirnate valute izgubljajo vrednost. Zlato ohranja kupno moč.

Od leta 1971, ko so ZDA dokončno opustile zlati standard, so vse glavne svetovne valute izgubile večino svoje vrednosti v primerjavi z zlatom.

Ameriški dolar je v tem obdobju izgubil približno 99 % vrednosti glede na zlato, podobno pa velja tudi za britanski funt, evro, japonski jen in švicarski frank.

Se po 100 letih finančne prevlade vračajo realna sredstva?

Graf prikazuje razmerje med realnimi sredstvi (zlato, srebro, surovine, energija, zemljišča in druge fizične dobrine) ter finančnimi sredstvi (delnice, obveznice in finančni instrumenti) od leta 1925 dalje. Zgodovina kaže, da se kapital skozi desetletja premika v dolgih ciklih med obema skupinama.

Pomembni preobrati so se zgodili po veliki depresiji, ob koncu sistema Bretton Woods leta 1971 ter med inflacijskim obdobjem 70. let, ko so realna sredstva močno presegla donose finančnih naložb.

Pri Herman Finance vam pomagamo razumeti širšo sliko ekonomskih trendov ter sprejemati bolj premišljene finančne in naložbene odločitve za zaščito in rast premoženja

Lep pozdrav,

Peter

Opozorilo: Novičnik ne predstavlja finančnega svetovanja. Ne podpiram ali priporočam nobenih investicij zgolj na podlagi zgornjih informacij, ampak pred tem priporočam posvetovanje. Vlagatelji morajo upoštevati svojo finančno situacijo, investicijske cilje in toleranco do tveganja, pred sprejemom kakršnih koli odločitev. Ne odgovarjam za nobene investicijske izgube, ki bi lahko nastale zaradi uporabe teh informacij.

Se zgodovina inflacije iz 70. let ponovno ponavlja?

Graf primerja današnje gibanje ameriške inflacije z obdobjem stagflacije v 70. letih in podobnosti postajajo vse bolj opazne.

Po začetnem padcu inflacije po velikem skoku leta 2022 se cenovni pritiski ponovno krepijo, podobno kot v sredini 70. let, ko je trg prezgodaj verjel, da je inflacija že pod nadzorom.

Ameriški nepremičninski trg pošilja opozorilni signal

Število prodajalcev stanovanj v ZDA je preseglo število kupcev za rekordnih 630.000, kar predstavlja največji razkorak v zgodovini meritev.

Globalna denarna masa narašča

Globalna količina denarja je dosegla rekordnih 121,9 bilijona USD.

V zadnjih dveh letih se je povečala za več kot 17 bilijonov USD oziroma približno 16 %, od dna leta 2022 pa že za skoraj 28 %. To pomeni, da svetovna denarna masa trenutno raste s hitrostjo približno 7–8 % letno.

Zlato se hitro vrača v globalni monetarni sistem

Leta 2015 je zlato predstavljalo le približno 9 % svetovnih deviznih rezerv centralnih bank, kar je bila najnižja raven v moderni fiat dobi.

Do konca leta 2025 se je ta delež povzpel že na 27 %, kar pomeni skoraj trikratno rast v samo desetletju.

Kljub močnemu vzponu pa današnji 27-odstotni delež ostaja precej pod vrhom iz leta 1980, ko je zlato predstavljalo okoli 62 % svetovnih rezerv.

Indija zvišuje uvozne dajatve na zlato in srebro

Zlato tako vse bolj postaja ne le investicija, ampak tudi geopolitično in monetarno vprašanje.

Indijska vlada je zvišala uvozne dajatve na zlato in srebro s 6 % na 15 %, kar pomeni, da lahko uvožene plemenite kovine zaradi davčnega učinka postanejo skoraj 9 % dražje.

Kitajska postala največja neto uvoznica srebra v zadnjem desetletju

Kitajski neto uvoz srebra je dosegel 528 ton. To pomeni, da domače povpraševanje močno presega lokalno ponudbo, medtem ko se srebro vse bolj uporablja v industriji, solarni energiji in investicijskih produktih.

Ob tem je LBMA suspendirala dve kitajski rafineriji srebra.

Ali centralne banke začenjajo obračati pogled tudi proti srebru?

Po poročanju revije Forbes naj bi trg srebra vse bolj podpiral tudi nov, izjemno pomemben kupec, tj. Ruska centralna banka.

Če se bo trend potrdil, bi to lahko predstavljalo pomemben premik v dojemanju srebra kot monetarnega sredstva.

Baker postaja ena ključnih surovin novega gospodarskega cikla

Elektrifikacija, umetna inteligenca, podatkovni centri in energetski prehod postopoma spreminjajo strukturo povpraševanja po bakru.

Do leta 2040 naj bi prav AI, podatkovni centri, obramba in energetska infrastruktura predstavljali že skoraj polovico svetovnega povpraševanja po bakru.

Baker dosegel novo zgodovinsko najvišjo vrednost

Cena bakra je prebila novo rekordno raven, kar dodatno potrjuje vse večje napetosti med hitro rastočim povpraševanjem in omejeno globalno ponudbo.

Trg bakra vse bolj poganjajo AI infrastruktura, podatkovni centri, elektrifikacija in energetski prehod.

AI revolucija bo potrebovala ogromne količine energije in bakra

Izvršni direktor NVIDIA Jensen Huang je opozoril, da bo svet za prihodnje računalniške potrebe potreboval bistveno več energije, kot jo imamo danes-1000x trenutnih potreb.

V času, ko se svet sooča z inflacijskimi pritiski, naraščajočo denarno maso, geopolitičnimi spremembami in novim surovinskim ciklom, postaja razumevanje finančnega okolja pomembnejše kot kadarkoli prej.

Pri Herman Finance vam pomagam razumeti širšo sliko ekonomskih trendov ter sprejemati bolj premišljene finančne in naložbene odločitve za zaščito in rast premoženja

Lep pozdrav,

Peter

Opozorilo: Novičnik ne predstavlja finančnega svetovanja. Ne podpiram ali priporočam nobenih investicij zgolj na podlagi zgornjih informacij, ampak pred tem priporočam posvetovanje. Vlagatelji morajo upoštevati svojo finančno situacijo, investicijske cilje in toleranco do tveganja, pred sprejemom kakršnih koli odločitev. Ne odgovarjam za nobene investicijske izgube, ki bi lahko nastale zaradi uporabe teh informacij.

Rast evrskega gospodarstva se je v prvem četrtletju 2026 opazno upočasnila

Indijci naj začasno zmanjšujejo nakupe zlata in potovati v tujino

Indijski premier Narendra Modi javno pozval prebivalce, naj začasno zmanjšajo nakupe zlata, omejijo nepotrebna potovanja v tujino ter zmanjšajo porabo goriva zaradi pritiska visokih cen energije in potrebe po varčevanju deviznih rezerv.

Kaj se zgodi, ko količina denarja eksplodira?

Od leta 1900 se je ameriška M2 denarna masa povečala iz približno 9 milijard USD na več kot 23 bilijonov USD.

Na prebivalca ZDA to pomeni rast z okoli 118 USD na več kot 63.000 USD — več kot 540-kratno povečanje.

Se zgodovina borznih balonov ponovno ponavlja?

Graf prikazuje zanimiv skupni vzorec največjih borznih balonov v zgodovini: ekstremno koncentracijo kapitala v majhnem številu “najbolj priljubljenih” sektorjev ali podjetij.

Železnice v 19. stoletju, japonski trg konec 80-ih, tehnološki balon leta 2000 — vsi so dosegli zelo visoke deleže znotraj celotnega trga.

Medvedji trgi pogosto najbolj zavedejo prav z močnimi rastmi

Pok internetnega balona leta 2000 je dober opomnik, da veliki padci na trgih redko potekajo linearno. Tik pred začetkom večletnega padca je S&P 500 ponovno dosegel prejšnje vrhove, v naslednjih dveh letih pa izgubil skoraj 50 % vrednosti.

Vmes smo videli več močnih “bear market rallyjev”, tudi takšnih z več kot 20-odstotno rastjo, ki so mnoge vlagatelje prepričali, da je najhujše že mimo.

Svetovne zaloge nafte padajo z rekordno hitrostjo

Svetovne zaloge nafte se približujejo nivojem, kjer lahko začne prihajati do fizičnih težav v energetskem sistemu.

- Pri okoli 7,6 milijarde sodov trg vstopa v območje “operativnega stresa”.

- Pri približno 6,8 milijarde sodov pa govorimo o minimalni ravni za normalno delovanje cevovodov, logistike in rafinerij.

Po ocenah Bloomberg/JPMorgan bi lahko ta nivo dosegli že do jeseni 2026, če se razmere na Bližnjem vzhodu ne umirijo.

Kitajska ne izvaža več deflacije. Zdaj izvaža inflacijo.

Tri leta so padajoče kitajske izvozne cene pomagale umirjati globalno inflacijo. Toda rast cen energentov, dražji transport in pritisk na dobavne verige po zaostritvi razmer okoli Hormuške ožine spreminjajo sliko.

Kaj bi bilo potrebno, da zlato doseže 10.000 USD?

Analiza banke Citigroup prikazuje, kako občutljiv je trg zlata na premike kapitala. Po njihovem scenariju bi lahko že relativno majhen premik globalnega premoženja v zlato povzročil izjemno rast cene.

V scenariju izrazite stagflacije in večjega nezaupanja v finančni sistem bi povečanje alokacije kapitala v zlato z 1 na 2 bilijona USD lahko dvignilo ceno zlata proti območju 10.000 USD za unčo.

Zakaj fizično zlato iz Dubaja množično končuje v Hong Kongu?

Geopolitične napetosti in vojna na Bližnjem vzhodu povzročajo premike kapitala tudi na trgu fizičnega zlata. Hong Kong beleži močan porast uvoza zlata iz Dubaja, saj trgovci in vlagatelji iščejo varnejše lokacije za hrambo ter trgovanje. Del zlata se prodaja celo s 15–20 % popustom, vendar ne zaradi padca povpraševanja, temveč zaradi nuje po hitri likvidnosti in zmanjševanju regionalnega tveganja.

Ključno pri tem je, da Kitajska in Hong Kong trenutno absorbirata velike količine fizičnega zlata.

Zlato ponovno postaja ključni del svetovnih rezerv

Delež zlata v svetovnih rezervah je februarja prvič po letu 1993 presegel 30 %. Čeprav je popravek cene ob zaostritvi konflikta med Iranom in ZDA delež začasno znižal proti 28,6 %, širši trend ostaja jasen: centralne banke postopoma diverzificirajo stran od ameriškega dolarja in povečujejo izpostavljenost zlatu.

Kitajska agresivno povečuje zlate rezerve

Kitajska centralna banka je aprila kupila dodatnih 8 ton zlata in s tem uradne rezerve povečala na rekordnih 74,64 milijona trojskih unč — približno 2.322 ton zlata.

To je že 18. zaporedni mesec nakupov.

Od leta 2022 je Kitajska uradne zlate rezerve povečala za okoli 372 ton oziroma skoraj 20 %. Ključno pa je, da največ kupujejo prav ob korekcijah cen.

Kitajska centralna banka je aprila dodala približno 260.000 trojskih unč zlata, kar predstavlja največje mesečno povečanje rezerv na prikazanem grafu. Po obdobju manjših, a konstantnih nakupov se tempo kopičenja zlata očitno ponovno pospešuje.

Srebro ostaja eno najbolj volatilnih in hkrati najmočnejših sredstev tega cikla

Kljub močnim kratkoročnim korekcijam srebro tudi v letu 2026 ostaja v pozitivnem območju v praktično vseh večjih svetovnih valutah.

Dejstvo, da srebro ohranja rast v skoraj vseh valutah, kaže, da zgodba ni zgolj posledica šibkega dolarja, temveč širšega globalnega premika v realna sredstva, industrijske kovine in zaščito pred monetarnimi tveganji.

Lep pozdrav,

Peter

Opozorilo: Novičnik ne predstavlja finančnega svetovanja. Ne podpiram ali priporočam nobenih investicij zgolj na podlagi zgornjih informacij, ampak pred tem priporočam posvetovanje. Vlagatelji morajo upoštevati svojo finančno situacijo, investicijske cilje in toleranco do tveganja, pred sprejemom kakršnih koli odločitev. Ne odgovarjam za nobene investicijske izgube, ki bi lahko nastale zaradi uporabe teh informacij.

Danes se srebro ponovno nahaja na pomembni prelomni točki. Kombinacija makroekonomskih dejavnikov, strukturnega industrijskega povpraševanja, geopolitičnih sprememb ter zgodovinsko nizkega vrednotenja namreč nakazuje, da bi trg lahko postopoma vstopal v novo fazo večletnega surovinskega cikla.

Kar je pri trenutnem dogajanju pomembno razumeti, je dejstvo, da srebro danes ni več zgolj “plemenita kovina”, ampak postaja strateška surovina sodobnega gospodarstva.

Makro okolje: zakaj se kapital ponovno obrača k surovinam?

V zadnjih desetletjih smo živeli v okolju nizke inflacije, poceni kapitala in močne rasti finančnih trgov. Portfelji vlagateljev so bili izrazito usmerjeni v delnice in obveznice, medtem ko so bile surovine in plemenite kovine močno podzastopane.

Subscribe now

Toda zgodovina kaže, da se v obdobjih višje inflacije in geopolitičnih pretresov razmerja hitro spremenijo.

Mnogi analitiki opozarjajo, da bi lahko energetski šoki ponovno povzročili kombinacijo:

• višje inflacije,

• počasnejše gospodarske rasti,

• ter naraščajoče brezposelnosti.

Gre za okolje, ki ga ekonomisti poznajo pod izrazom stagflacija.

In prav v takšnih obdobjih so surovine zgodovinsko pogosto presegale tradicionalne finančne naložbe.

Zanimiv je primer iz sedemdesetih let, ki so bila tudi prepletena s stagflacijo in naftnimi šoki:

• nafta je zrasla skoraj 10×,

• srebro približno 30×,

• zlato približno 23×,

• medtem ko so obveznice realno izgubile velik del vrednosti.

Tako velikih rasti zaradi mnogo večje tržne kapitalizacije ne gre več pričakovati, a so pokazatelj kako močno lahko realna sredstva in surovine reagirajo v obdobjih visoke inflacije, monetarne negotovosti ter izgube zaupanja v klasične finančne instrumente.

Danes vidimo zopet zelo zanimivo sliko, kjer je povprečen portfelj vlagateljev (ponovno) izrazito izpostavljen:

• delnicam,

• tehnološkemu sektorju in

• obveznicam,

medtem ko ostajajo surovine in srebro skoraj zanemarljiv del globalnih alokacij kapitala. Na spodnjem grafu vidimo podcenjenost srebra v primerjavi z delniškim indeksom S&P500.

Omenjeno pomeni, da bi lahko že manjša rotacija institucionalnega kapitala povzročila večje premike vrednosti podcenjenih naložb kot je srebro.

Share

Srebro ni več samo plemenita kovina

Največja sprememba zadnjih let je transformacija vloge srebra v globalnem gospodarstvu, saj srebro postaja eno ključnih industrijskih surovin moderne ekonomije. Danes je praktično nemogoče graditi tehnološko infrastrukturo brez srebra.

Uporablja se pri:

• električnih vozilih,

• solarnih panelih,

• podatkovnih centrih,

• 5G infrastrukturi,

• medicinski tehnologiji,

• baterijskih sistemih,

• umetni inteligenci,

• vojaški tehnologiji,

• in napredni elektroniki.

Še 2 zelo zanimivi dejstvi o srebru:

• Električna vozila porabijo približno dvakrat več srebra kot klasični avtomobili.

• Solarna industrija sama porabi približno 20 % celotne letne globalne ponudbe srebra.

Kjer koli elektrika potrebuje:

• maksimalno prevodnost,

• stabilnost,

• in učinkovitost,

tam je srebro skoraj nepogrešljivo. In prav tukaj se skriva ključna razlika v primerjavi s preteklostjo. Povpraševanje po srebru ni več zgolj investicijsko ali špekulativno, ampak postaja strukturno.

Trg srebra: kronični primanjkljaj ponudbe

Eden najpomembnejših fundamentalnih dejavnikov je dejstvo, da trg srebra že več let beleži primanjkljaj ponudbe.

Po ocenah naj bi:

• leto 2026 predstavljalo že šesto zaporedno leto primanjkljaja,

• letošnji letni deficit naj bi dosegel približno 46,3 milijona unč (kar skupni deficit zadnjih let dodatno povečuje)

• od leta 2021 naj bi se globalne zaloge zmanjšale za približno 762 milijonov unč.

Trg že več let porablja več srebra, kot ga proizvede, a takšno neravnovesje se običajno ne razreši hitro, še posebej zato, ker:

• odpiranje novih rudnikov traja več let,

• stroški proizvodnje rastejo,

• kakovost rud zmanjkuje ter

• velik del srebra je stranski produkt pridobivanja drugih kovin, predvsem bakra.

A v zvezi s ponudbo srebra postane zgodba še bolj zanimiva, če upoštevamo aktualne dogodke…

Kitajska: tihi preobrat na trgu srebra

Ena izmed najpomembnejših informacij pomembnih za trg srebra prihaja iz Kitajske. Kitajska namreč rafinira približno 60–70 % svetovnega srebra in je hkrati:

• zaostrila izvozne pogoje srebra,

• uvedla licenčne omejitve za izvoz srebra ter

• močno povečala lastni uvoz.

Kot vidimo na zgornjem grafu, je v marcu Kitajska uvozila približno 836 ton srebra:

• kar predstavlja približno 78 % rast glede na prejšnji mesec,

• in več kot 170 % nad desetletnim sezonskim povprečjem.

Na Kitajskem povpraševanje po srebru prihaja iz dveh glavnih virov:

1. “Majhnih vlagateljev, ki kupujejo srebro kot cenovno dostopnejšo alternativo zlatu.

2. Industrije-solarne industrije, ki pospešuje proizvodnjo panelov.

Ko država, ki nadzoruje večino globalnega rafiniranja srebra, začne omejevati izvoz in hkrati povečuje domačo porabo, to ustvarja pritisk na globalno ponudbo.

Preostali svet tako tekmuje za vse manjšo količino razpoložljivega srebra, kar pa je eden ključnih razlogov, zakaj številni analitiki danes govorijo o začetku potencialnega surovinskega supercikla.

A tu zgodbe srebra povezane s Kitajsko še ni konec. V ozadju trenutnega dogajanja na trgu srebra se razvija še en izjemno pomemben dejavnik, ki ga večina vlagateljev za zdaj skoraj ne opazi. Kitajska je namreč z mesecem majem dodatno omejila oziroma zaostrila izvoz žveplove kisline — ključne surovine za pridobivanje bakra.

Na prvi pogled gre za zgodbo kemične industrije, v resnici pa za potencialno zelo pomemben signal za trg srebra. Žveplova kislina je namreč ključna pri procesu “heap leach”, kjer se uporablja za izločanje bakra iz rude. Če kisline ni dovolj, se zmanjša proizvodnja bakra. In ker približno 70 % vsega novega srebra nastane kot stranski produkt rudarjenja bakra, cinka in svinca, potencialno manj bakra neposredno pomeni tudi manj srebra na trgu.

Kitajska je leta 2025 izvozila približno 4,6 milijona ton žveplove kisline, od tega skoraj tretjino v Čile. Če ta dobavni tok izgine ali se bistveno zmanjša, bodo rudniki v Čilu in drug po svetu prisiljeni zmanjševati proizvodnjo.

Omenjeno je posebej pomembno zato, ker približno petina čilske proizvodnje bakra temelji prav na procesih, ki nujno potrebujejo žveplovo kislino. Dražja ali omejena dobava kisline zato pomeni manj bakra in posledično manj srebra ravno v obdobju, ko je trg srebra že več let v strukturnem primanjkljaju.

Kaj spremljati v prihodnjih mesecih?

Za razumevanje prihodnjega gibanja srebra bodo ključni predvsem trije dejavniki:

1. Vrednotenja med realnimi sredstvi in finančnimi naložbami.

2. Primanjkljaj ponudbe in intenziteta povpraševanja

3. Geopolitični in regulatorni premiki

Sem spadajo:

• Basel III,

• kitajske izvozne omejitve,

• energetska politika,

• trgovinske vojne ter

• industrijska politika velikih držav.

Zgornji dejavniki ne bodo vplivali zgolj na ceno srebra, ampak pogosto kažejo tudi na:

• kam se premika inflacija,

• kam rotira institucionalni kapital in

• kako se spreminja globalni gospodarski sistem.

Strategija: postopna gradnja pozicije

Po moji oceni trenutno še ne govorimo o “all-in” trenutku, a gre za pomembno obdobje, kjer postaja smiselno razmišljati o:

• postopni (nadaljnji ali ponovni) gradnji pozicij v naložbah v srebro,

• izkoriščanju (ugodnih) cenovnih korekcij,

• ter dolgoročnem pozicioniranju znotraj širšega surovinskega cikla.

Srebro ostaja izrazito volatilna naložba, toda prav volatilnost pogosto ustvarja najbolj zanimive priložnosti za potrpežljiv kapital in tiste, ki poznajo zakonitosti določenih naložb in splošnih makro trendov.

Cena srebra je na dnevnem grafu trenutno prebila formacijo simetričnega trikotnika, kar tehnično pogosto velja za znak nadaljevanja obstoječega trenda.
Preboj je pokazal, da kupci ponovno želijo prevzeti pobudo po večmesečni konsolidaciji in da trg postopoma pridobiva nov moment. Ali bo ta moment kratkoročen ali začetek večjega premika navzgor že v kratkem, bo pokazal predvsem nadaljnji obseg trgovanja ter širše makro okolje.

Kljub temu ostaja srebro zelo volatilno, zato bodo kratkoročne korekcije in hitri premiki verjetno še naprej del normalnega razvoja trga znotraj širšega surovinskega cikla, ki po mojem mnenju še daleč ni končan.

Lep pozdrav,

Peter

Opozorilo: Članek ne predstavlja finančnega svetovanja. Ne podpiram ali priporočam nobenih investicij zgolj na podlagi zgornjih informacij, ampak pred tem priporočam posvetovanje. Vlagatelji morajo upoštevati svojo finančno situacijo, investicijske cilje in toleranco do tveganja, pred sprejemom kakršnih koli odločitev. Ne odgovarjam za nobene investicijske izgube, ki bi lahko nastale zaradi uporabe teh informacij.

Tokratni zapis je namenjen predvsem pripravi naših naložb na obdobja, ki sledijo. Razumeti širšo makro sliko dogajanja bo ključno.

Jamie Dimon opozarja: obvezniška kriza je vprašanje časa

Izvršni direktor banke JPMorgan, Jamie Dimon, opozarja, da bi lahko naraščajoč globalni dolg sprožil obvezniško krizo, če odločevalci ne ukrepajo pravočasno. Kombinacija dejavnikov – visoki proračunski primanjkljaji, geopolitična tveganja in energenti po njegovem mnenju ustvarja okolje, kjer lahko že manjši šok sproži večje tržne motnje.

V praksi bi to pomenilo skok donosnosti obveznic, padec likvidnosti in potrebo po intervenciji centralnih bank.

Dominantnost dolarja in globalni povrat kapitala: tihi premik, ki vpliva na trge

Podatki kažejo, da je v offshore bančnem sistemu približno 14.000 milijard USD dolarjev, ki krožijo izven ZDA.

V primeru daljših geopolitičnih napetosti (npr. motnje v Hormuški ožini) se lahko del tega kapitala začne vračati nazaj v ZDA predvsem za financiranje ključnih surovin, kot so energenti in hrana.

Tak premik bi imel neposredne posledice za globalne trge. Kaj se lahko zgodi?

• večje povpraševanje po ameriških surovinah (nafta, plin, žita)
• rast donosnosti ameriških obveznic (pritisk na UST)
• potencialna intervencija Fed-a (npr. nadzor krivulje donosnosti – YCC)
• dodatna podpora zlatu kot zaščiti pred sistemskimi tveganji

Za vlagatelje to pomeni, da geopolitični dogodki niso več le kratkoročni šoki, ampak lahko sprožijo večje premike kapitala z dolgoročnimi posledicami za portfelje.

Centralne banke povečujejo zlate rezerve: signal previdnosti, ne optimizma

Turška centralna banka je v zadnjih dveh tednih povečala svoje zlate rezerve za +36,4 tone in s tem obrnila prejšnje zmanjševanje, povezano z likvidnostnimi ukrepi.

Ključno sporočilo ni zgolj v številki, temveč v razlogu: zapiranje swap pozicij in vračanje k fizičnemu zlatu kot bolj zanesljivi obliki rezerve v času negotovosti.

To ni osamljen primer, ampak del širšega trenda, kjer centralne banke sistematično povečujejo delež zlata v svojih rezervah. Ne zaradi kratkoročnih donosov, ampak zaradi zaščite pred sistemskimi tveganji.

Centralne banke pospešeno kupujejo zlato: najhitrejši tempo v več kot letu dni

V prvem četrtletju so centralne banke povečale zlate rezerve za 244 ton, kar predstavlja najhitrejšo rast v zadnjem letu.

Po podatkih World Gold Council kar 95 % centralnih bank načrtuje povečanje zlatih rezerv v letu 2026. Ocenjeni nakupi okoli 755 ton predstavljajo približno 26 % letne svetovne proizvodnje, kar potrjuje močno in vztrajno povpraševanje. To pomeni že 17. zaporedno leto neto nakupov – trend, ki se očitno še krepi.

Kljub občasnim prodajam posameznih držav je skupno povpraševanje močno naraslo, pri čemer so med največjimi kupci izstopale Poljska, Kitajska in Uzbekistan.

Zlato: donos tudi ob “napačnem” času nakupa

Podatki kažejo zanimivo realnost v zvezi z zlatom: tudi če bi vlagatelj kupil zlato na vrhu prejšnjega cikla leta 2011, bi danes še vedno dosegal približno 6,7 % letni donos (CAGR). To ruši pogosto prepričanje, da je čas vstopa pri zlatu ključen dejavnik uspešnosti.

Zlato namreč ni klasična špekulativna naložba, temveč dolgoročno sredstvo ohranjanja vrednosti. Njegova vloga se najbolj pokaže skozi čas ne glede na kratkoročna nihanja.

Zlato in razpad globalizacije: vračanje k starim ravnovesjem?

Delež zlata v rezervah centralnih bank je od 70-ih let močno upadel – iz približno 70 % na manj kot 15 %. Ta padec je sovpadal z obdobjem globalizacije, rasti zaupanja v dolar in finančni sistem.

Danes pa vidimo obrat: geopolitične napetosti in oblikovanje novih blokov ponovno povečujejo vlogo zlata.

Če se svet res vrača v bolj razdeljen, multipolaren sistem, potem bi se lahko delež zlata v rezervah začel vračati proti zgodovinskim povprečjem.

$14,000 zlato? Scenarij, ki ga trg ne sme ignorirati

Deutsche Bank je v svoji analizi predstavila ekstremni, a matematično utemeljen scenarij, kjer bi cena zlata lahko dosegla celo $14,000/oz.

Ključni pogoj je rast »deviznih« rezerv držav v razvoju in hkratno povečanje deleža zlata v teh rezervah proti 40 %. Če centralne banke nadaljujejo trend kopičenja zlata, lahko prav ta strukturni premik postane glavni driver naslednjega cikla.

Čeprav je osnovni scenarij banke bližje $8,000/oz, model jasno kaže, kako občutljiv je trg na institucionalno povpraševanje.

Zlato po korekciji: zgodovina kaže na močne nadaljnje premike

Po večjih prebojih je zlato v preteklosti pogosto doživelo korekcijo, ki pa ni pomenila konca trenda, ampak pripravo na naslednjo fazo rasti.

Zgodovinski primeri kažejo +115 % donos v 14 mesecih (1973) in +85 % v 17 mesecih (2006).

Trenutni cikel (2026) za zdaj sledi podobni strukturi, kar nakazuje, da bi lahko bila korekcija zgolj vmesna faza.

Supercikel surovin: smo šele na začetku?

Zgodovina kaže jasen vzorec: surovinski cikli se ponavljajo približno vsakih 30 let in trajajo več kot desetletje.

V preteklosti smo videli izjemne donose:

• +222 % (1933–1948),

• +258 % (1963–1978) in kar

• +525 % (1993–2008).

Trenutni cikel (2023–2038) je za zdaj pri približno +51 %, kar lahko pomeni, da smo še v zgodnji fazi rasti.

Za vlagatelje to odpira pomembno vprašanje: ali so surovine ponovno ključni del dolgoročne strategije zaščite in rasti premoženja?

Lep pozdrav,

Peter

Opozorilo: Novičnik ne predstavlja finančnega svetovanja. Ne podpiram ali priporočam nobenih investicij zgolj na podlagi zgornjih informacij, ampak pred tem priporočam posvetovanje. Vlagatelji morajo upoštevati svojo finančno situacijo, investicijske cilje in toleranco do tveganja, pred sprejemom kakršnih koli odločitev. Ne odgovarjam za nobene investicijske izgube, ki bi lahko nastale zaradi uporabe teh informacij.

Tokratni zapis je namenjen predvsem pripravi naših naložb na obdobja, ki sledijo. Razumeti širšo makro sliko dogajanja bo ključno.

Vojna kot inflacijski šok: energija draži vse – od goriva do hrane

Predsednik izpostave FED-a iz New Yorka, John Williams, opozarja, da se vpliv konflikta z Iranom že kaže v višjih cenah in počasnejši gospodarski rasti. Dražji energenti ne vplivajo le na gorivo, ampak se prenašajo v širše stroške – od transporta do hrane in gnojil, kar dodatno krepi inflacijske pritiske.

Če bi se motnje v oskrbi z energijo nadaljevale, bi lahko prišlo do scenarija stagflacije, kjer se hkrati pojavljata visoka inflacija in nizka rast.

Vojna ponovno odpira vrata stagflaciji v gospodarstvih

Po opozorilih Kristaline Georgieve iz IMF-a, se zaradi vojne tveganje za stagflacijo ponovno povečuje. Kombinacija višjih cen energentov, motenj v dobavnih verigah in geopolitične negotovosti ustvarja okolje, kjer inflacija ostaja visoka, gospodarska rast pa se upočasnjuje.

Tak scenarij je za centralne banke izjemno zahteven, saj zahteva izbiro med zniževanjem inflacije ali podporo gospodarstvu. Če se pritiski nadaljujejo, lahko svet vstopi v obdobje dolgotrajne negotovosti, kjer bodo realna sredstva, kot so surovine in plemenite kovine, ponovno igrala pomembno zaščitno vlogo.

Trgi rastejo, gospodarstvo slabi: nevarnost “blow-off topa”, kaj pa potem?

Finančni trgi lahko še naprej močno rastejo, vendar to ne pomeni, da je tudi gospodarstvo zdravo. Zgodovina pogosto pokaže ravno nasprotno, saj se največji optimizem na trgih se pojavi tik pred preobratom, ko se realno gospodarstvo že začne ohlajati.

Trenutna situacija nakazuje prav tak razkorak: vlagatelji postajajo vse bolj optimistični, medtem ko vodilni kazalniki kažejo znake šibkosti. Takšno okolje pogosto vodi v t. i. “blow-off top” – hitro, evforično rast cen, ki ji sledi oster preobrat in padec tveganih naložb.

⚠ Ključno sporočilo: Trg ne napoveduje vedno gospodarstva v realnem času. Ravno takrat, ko se zdi, da je vse najboljše, se lahko oblikuje vrh cikla. Zato je faza evforije pogosto najbolj nevarna za vlagatelje, še posebej v delnicah in kasneje tudi v kriptovalutah.

Zlato proti delnicam: prelomni trenutek na obzorju?

Graf razmerja med zlatom in delniškim indeksom (Gold vs. S&P 500) kaže dolgoročni padajoči trend, ki pa se približuje ključni prelomni točki. Trenutno gibanje nakazuje oblikovanje dna (t. i. “cup” vzorec), kar pogosto pomeni prehod v novo fazo, kjer zlato začne presegati delnice.

Če pride do preboja nad dolgoročno padajočo trendno linijo, bi to lahko pomenilo začetek cikla, v katerem vlagatelji preusmerjajo kapital iz delniških trgov v varnejša sredstva. Takšni premiki so se zgodovinsko pojavljali v obdobjih višje inflacije, negotovosti in padca realnih donosov.

V kontekstu današnjih razmer, geopolitičnih tveganj, rastočega dolga in potencialnega ohlajanja gospodarstva bi tak preobrat lahko signaliziral pomembno spremembo v strukturi globalnih naložb. Zlato bi v tem primeru ponovno prevzelo vlogo ključnega zaščitnega sredstva v portfeljih vlagateljev.

Rudniki zlata prehitevajo trg: začetek novega investicijskega cikla?

Delnice rudnikov zlata v zadnjem letu močno presegajo donosnost vseh sektorjev indeksa S&P 500, kar nakazuje premik kapitala v surovinski segment. Ta relativna moč pogosto pomeni zgodnjo fazo novega “bull” cikla, kjer vlagatelji postopoma povečujejo izpostavljenost do plemenitih kovin.

Zlato sledi vzorcu 1972: potencial proti $8.000 do 2027

Spodnji graf primerja trenutni preboj zlata (2024) z zgodovinskima cikloma iz let 1972 in 2005. Današnje gibanje se precej ujema z obdobjem iz 70-ih let – podobna struktura rasti, podoben vrh in celo primerljiva korekcija (okoli 27–29 %). To nakazuje, da trenutni cikel ni naključen, ampak sledi že videnemu zgodovinskemu vzorcu.

Pomembno je tudi, da trenutni trend nekoliko “zaostaja” – približno 6–7 mesecev za ciklom iz 1972. Nedavni padec cen tako ne pomeni konca rasti, ampak bolj zdravo korekcijo znotraj širšega bull trenda. Podobno se je zgodilo tudi v preteklosti, kjer je sledil nov močan premik navzgor.

Če se analogija nadaljuje, model nakazuje možnost, da bi zlato doseglo območje okoli 8.000 USD do konca leta 2027. Seveda to ni zagotovilo, ampak scenarij, ki temelji na zgodovinskih vzorcih v kombinaciji z današnjimi makro dejavniki (inflacija, dolg, negotovost) pa postaja tak razvoj vse bolj relevanten za vlagatelje.

Razvrednotenje valut: zlato razkriva pravo sliko denarja

Spodnja tabela prikazuje, kako so se glavne svetovne valute (razen švicarskega franka) od leta 2000 razvrednotile v primerjavi z zlatom. Ključna ugotovitev: skoraj vse valute so izgubile več kot 90 % vrednosti glede na zlato, kar pomeni, da zlato dolgoročno ohranja kupno moč, medtem ko fiat denar izgublja vrednost.

To ni posledica enkratnega dogodka, ampak sistematičnega procesa – monetarne ekspanzije, povečevanja dolga in inflacije. Vsaka kriza (2008, COVID, geopolitični šoki) je ta trend še pospešila, saj centralne banke reagirajo z dodatnim “tiskanjem” denarja.

Srebro v trajnem primanjkljaju: trg se pripravlja na nov cenovni pritisk

Po ocenah The Silver Institute bo globalni trg srebra tudi letos v primanjkljaju – že šesto leto zapored. Primanjkljaj naj bi se v letu 2026 povečal na približno 46 milijonov unč, kar kaže na vztrajno neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem.

Glavni razlog ostaja močno investicijsko povpraševanje po palicah in kovancih, medtem ko skupna ponudba rahlo upada zaradi nižje rudarske proizvodnje. Čeprav recikliranje delno blaži primanjkljaj, ne zadošča za izravnavo trga, še posebej ob omejeni rasti novih projektov.

Supercikel surovin: vrh inflacije možen okoli 2045

Dolgoročni cikli cen surovin jasno kažejo, da se večji inflacijski vrhovi pojavljajo v dolgih valovih – približno vsakih 50–60 let. Zgodovinski vrhovi (npr. 1920, 1980) so povezani z obdobji vojn, dolga in monetarnih pretresov, kar nakazuje, da inflacija ni naključna, ampak del širšega cikličnega gibanja.

Trenutno se po tej logiki nahajamo v zgodnji fazi novega cikla, kjer so cene surovin po dolgem padcu ponovno začele rasti. Če se zgodovinski vzorec ponovi, bi lahko naslednji večji vrh inflacije in surovin nastopil okoli leta 2045, kar pomeni dolgoročno okolje višjih cen in pritiska na kupno moč.

Za vlagatelje to pomeni, da surovine (zlato, srebro, energenti) ponovno pridobivajo strateški pomen. V obdobjih monetarne ekspanzije in rastočega dolga namreč prav realna sredstva pogosto služijo kot zaščita pred razvrednotenjem valut.

Lep pozdrav,

Peter

Opozorilo: Novičnik ne predstavlja finančnega svetovanja. Ne podpiram ali priporočam nobenih investicij zgolj na podlagi zgornjih informacij, ampak pred tem priporočam posvetovanje. Vlagatelji morajo upoštevati svojo finančno situacijo, investicijske cilje in toleranco do tveganja, pred sprejemom kakršnih koli odločitev. Ne odgovarjam za nobene investicijske izgube, ki bi lahko nastale zaradi uporabe teh informacij.

Energetska fronta: tveganje za globalni šok ponudbe

Morebitna blokada Hormuške ožine in odziv Irana z zaprtjem Bab el-Mandeba bi lahko skupaj ogrozila do ~30 % svetovne oskrbe z energijo. Posebej izpostavljena je Kitajska, saj velik del njenega uvoza nafte prihaja prav iz regije Bližnjega vzhoda, pri čemer približno 45 % teče skozi Hormuz.

Čeprav so nekatere dobavne poti že delno preusmerjene, takšen scenarij pomeni velik logistični in cenovni šok. OPEC sicer skuša nadomestiti izpad z dvigom kvot, vendar kratkoročno nadomestiti tako velik delež ponudbe ni enostavno. To ustvarja pritisk na rast cen energentov in dodatno povečuje inflacijska tveganja.

Inflacija: realnost vs. statistika

Spodnji graf prikazuje t. i. “core inflacijo” (brez hrane in energije), ki jo spremlja tudi Federal Reserve. Kljub izključitvi najbolj volatilnih komponent je po pandemiji močno poskočila in zdaj ponovno kaže znake rasti.

Pomembno: če raste že “osnovna” inflacija, je realna inflacija – tista, ki jo občutimo pri življenjskih stroških, še višja.

Naftni šoki: inflacija ali deflacija?

Naftni šoki in vojne sami po sebi niso nujno inflacijski. Kot kažejo analize Bloomberg Economics, višje cene energije pogosto delujejo deflacijsko, saj zmanjšajo kupno moč in upočasnijo porabo v preostalem delu gospodarstva.

Ko večji del dohodka odpade na energijo, ostane manj za druge dobrine, kar znižuje povpraševanje in upočasnjuje rast cen.

Edini scenarij, kjer tak šok postane trajno inflacijski, je odziv držav in centralnih bank – večja javna poraba, subvencije in “tiskanje” denarja, ki ponovno požene inflacijski cikel.

“Tiska” se že zdaj. Kako se bo tiskalo “jutri”?

Rekordna količina denarja: pritisk na kupno moč

Denarna masa v ZDA (M2) je dosegla nov rekord pri 22,6 bilijona USD, kar potrjuje dolgoročen trend rasti likvidnosti, ki ga vodi Federal Reserve. Po pandemiji se je količina denarja povečala za več kot 7 bilijonov USD, kar pomeni približno 1,2 bilijona letno, tj. tempo, ki presega zgodovinsko povprečje.

Takšna rast denarne mase ima jasne posledice: več denarja v sistemu pomeni večji pritisk na vrednost valute.

👉 Kupna moč dolarja se dolgoročno zmanjšuje, kar spodbuja vlagatelje in centralne banke k iskanju zaščite v realnih sredstvih, kot so zlato, srebro in surovine.

Centralne banke kopičijo zlato: tiha strategija sredi vojne

Medtem ko trgi spremljajo geopolitične napetosti, centralne banke tiho povečujejo izpostavljenost zlatu. Po podatkih World Gold Council je bil februar 2026 že 23. zaporedni mesec neto nakupov – samo v enem mesecu +27 ton.

Največji kupci, kot so Poljska, Uzbekistan in Kazahstan, pospešujejo nakupe, medtem ko Kitajska nadaljuje večmesečni trend povečevanja rezerv.

Prodaje (Rusija, Turčija) niso znak šibkosti zlata, temveč dokaz njegove ključne vloge – likvidnost v času sankcij in kriz.

UBS: konec nakupov zlata ali začetek nove faze?

Po analizi UBS se na trgu pojavljajo dvomi, ali centralne banke začenjajo zmanjševati nakupe zlata. Razlog za to so predvsem posamezne prodaje (npr. Turčija) in rahlo nižji obseg nakupov v primerjavi z rekordnim letom 2024. Vendar UBS poudarja, da to ne pomeni strukturnega obrata, temveč normalizacijo po izjemno močnem obdobju akumulacije.

Pomembno je razumeti kontekst: centralne banke upravljajo z vse bolj zahtevnim okoljem – kombinacijo višje inflacije, nižje gospodarske rasti in valutnih pritiskov.

V takšnih razmerah lahko pride do začasnih prodaj zlata, predvsem zaradi potrebe po likvidnosti ali stabilizaciji domače valute. A hkrati se dolgoročna strategija diverzifikacije rezerv nadaljuje, saj zlato ostaja edino sredstvo brez nasprotne stranke in političnega tveganja.

UBS zato ohranja pozitiven pogled na zlato. Pričakuje nadaljnjo rast cen, s povprečjem okoli 5.000 USD in ciljem do 5.600 USD do konca leta.

Kitajska nadaljuje z nakupovanjem zlata

Po poročanju Reuters People’s Bank of China že 17. zaporedni mesec povečuje svoje zlate rezerve. Gre za jasen signal, da največje svetovne ekonomije sistematično povečujejo izpostavljenost do sredstev, ki niso vezana na politične ali valutne bloke.

Menjava vodilnih: surovine prevzemajo primat

Pregled donosov po razredih sredstev jasno kaže, da so v letu 2026 v ospredju surovine, medtem ko S&P 500 zaostaja. Po več letih dominacije delniških trgov se dinamika očitno spreminja.

Takšni premiki niso naključni. Zgodovinsko gledano se kapital ciklično preliva med različnimi razredi sredstev, iz finančnih v realna sredstva.

Trenutno okolje višje inflacije, geopolitičnih tveganj in strukturnih sprememb v globalnem sistemu daje surovinam prednost, kar lahko pomeni začetek novega cikla nadpovprečnih donosov.

Srebro v središču megatrendov

Globalne zaloge srebra v ETP skladih so dosegle rekordnih 1,277 milijarde unč, kar pomeni več kot +111 % rast v zadnjem desetletju. To ni naključje, saj institucionalni kapital vse bolj prepoznava srebro kot ključno surovino prihodnosti, ne le kot investicijsko sredstvo.

Razlogi so jasni: srebro je nepogrešljivo v industriji – od sončnih panelov in električnih vozil do polprevodnikov. Hkrati pa ohranja vlogo varnega zatočišča v času negotovosti.

Kitajska v prepoved žveplove kisline: skriti sprožilec naslednjega “short squeeze-a” v srebru

Večina vlagateljev trenutno spremlja srebro skozi prizmo geopolitike, varnega zatočišča in zelene transformacije. Vendar pa se lahko v ozadju razvija bistveno pomembnejši dejavnik: Kitajska naj bi v prihodnjih tednih prepovedala izvoz žveplove kisline. Na prvi pogled gre za kemično industrijo, v resnici pa za zgodbo o srebru.

Žveplova kislina je ključna za pridobivanje bakra, saj se uporablja v procesu “heap leach”, kjer raztaplja baker iz rude. Če kisline ni, ni bakra in ni srebra. Kitajska je leta 2025 izvozila približno 4,6 milijona ton žveplove kisline, od tega 32 % v Čile. Če ta dobava izgine, bodo rudniki bakra v državah, kot so Čile, Maroko in Indonezija, soočeni z resnimi omejitvami proizvodnje.

To pa neposredno vpliva na srebro. Približno 70 % vsega novega srebra nastane kot stranski produkt rudarjenja bakra, cinka, svinca... Manj bakra pomeni manj srebra. In to v trenutku, ko je trg že v strukturnem primanjkljaju – leto 2026 naj bi bilo že šesto zaporedno leto, ko povpraševanje presega ponudbo.

Eksplozija cen kisline: pritisk na baker (in srebro)

Cene žveplove kisline v Čile so v enem mesecu poskočile za ~44 %, kar potrjuje, da se težave v dobavnih verigah že materializirajo. Čile, največji proizvajalec bakra na svetu, letno uvozi več kot milijon ton kisline iz Kitajska in prav ta tok je zdaj pod vprašajem.

Ključno je, da približno petina čilske proizvodnje bakra temelji na procesih, ki nujno potrebujejo žveplovo kislino. Če se dobava omeji ali podraži, to neposredno pomeni manj bakra – in posledično manj srebra, saj je večina srebra stranski produkt rudarjenja bakra.

Gre za verižni učinek – dražja kislina → manj bakra → manj srebra → večji pritisk na cene v času že obstoječega primanjkljaja.

Lep pozdrav,

Peter

Opozorilo: Novičnik ne predstavlja finančnega svetovanja. Ne podpiram ali priporočam nobenih investicij zgolj na podlagi zgornjih informacij, ampak pred tem priporočam posvetovanje. Vlagatelji morajo upoštevati svojo finančno situacijo, investicijske cilje in toleranco do tveganja, pred sprejemom kakršnih koli odločitev. Ne odgovarjam za nobene investicijske izgube, ki bi lahko nastale zaradi uporabe teh informacij.

Stagflacija: inflacija gor, rast dol

Spodnji graf jasno kaže nevarno kombinacijo – inflacijska pričakovanja rastejo, medtem ko gospodarska rast upočasnjuje. To je klasičen signal stagflacije, enega najzahtevnejših okolij za gospodarstvo in trge.

V takšnem scenariju centralne banke nimajo veliko manevrskega prostora. Boj proti inflaciji zavira rast, spodbujanje rasti pa lahko dodatno poganja inflacijo, kar pomeni večjo negotovost in pritisk na finančne trge.

Share

Več vojne = več tiskanja denarja

Preden ljudje zaradi strahu začnejo prodajati zlato, si naj zastavijo preprosto vprašanje: ali bo ta vojna prinesla več ali manj tiskanja denarja? Zgodovina kaže, da krize skoraj vedno vodijo v večjo likvidnost, intervencije centralnih bank in rast dolga.

Če je odgovor več tiskanja, potem logika ostaja jasna in zlato ostaja zaščita pred razvrednotenjem denarja. Kratkoročna nihanja niso ključna, pomemben je dolgoročni trend monetarne ekspanzije.

Vojne krepijo dolar, naftni šok prihaja

Geopolitične krize ne slabijo dolarja, ampak ga kratkoročno krepijo. Kapital se v negotovosti seli v ZDA, kar potrjuje tudi gibanje dolarja ob začetku konflikta z Iranom.

Naftni šok se na Zahodu še ni pokazal. Količina nafte v transportu je močno padla, medtem ko zaloge v Evropi in Amerikah ostajajo stabilne. Ko se bodo začele zniževati tudi te, bo šok dosegel trg, posledice pa bodo lahko resne, saj svet težko prenese večji izpad ponudbe nafte.

Tokovi nafte se ne morejo hitro normalizirati

Tudi če bi se Hormuška ožina odprla že jutri, se tokovi nafte ne morejo hitro normalizirati. Več kot 180 milijonov sodov nafte je trenutno na tankerjih, ki jih je treba najprej raztovoriti (35–45 dni), nato se morajo vrniti v Perzijski zaliv (25–30 dni), hkrati pa novi tankerji šele prihajajo na nakladanje (dodatnih 25–30 dni). Fizični sistem ima torej zamik več mesecev, kar pomeni, da ponudba ne more hitro slediti morebitnemu odprtju.

Podobno zamudo smo videli med COVID-19, ko je OPEC+ prepozno reagiral z rekordnim znižanjem proizvodnje. Povpraševanje je že kolapsiralo, zamik ukrepov pa je povzročil strm padec cen nafte.

Zgodovina jasno kaže, da so največji premiki na trgu nafte skoraj vedno povezani z geopolitičnimi šoki – od Sueške krize, arabskega embarga, iranske revolucije, do vojn na Bližnjem vzhodu in konflikta med Rusijo in Ukrajino. Vsakič, ko pride do motnje v dobavi, cene hitro reagirajo navzgor, kar sproži širše posledice v globalnem gospodarstvu.

Hormuška ožina: več kot le nafta

Kriza v Hormuški ožini ne vpliva samo na nafto, temveč na celoten spekter ključnih surovin. Konflikt na Bližnjem vzhodu je poleg rasti cen energije zmotil tudi izvoz materialov, kot so gnojila, aluminij, žveplo, metanol in grafit. Ti so temelj globalnih dobavnih verig od kmetijstva do visoke tehnologije in zelene energetike, zato se motnje hitro prenašajo v višje cene in večjo negotovost po svetu.

Po ocenah organizacije World Economic Forum takšne geoekonomske napetosti postajajo ključen dejavnik globalne ekonomije, kjer dostop do surovin ni več le gospodarsko, temveč tudi strateško vprašanje.

Subscribe now

Surovine se prebujajo

Surovinski trg se očitno obrača navzgor. Čeprav še vedno nekoliko zaostaja za ciklom iz 2000-ih, se hitro približuje podobni dinamiki, kar nakazuje začetek močnejšega vzpona.

Zanimivo je, da je druga polovica cikla že prinesla večjo rast kot prva, kar je značilno za zgodovinske surovinske supercikle.

Trend se krepi, kar pomeni, da je lahko glavnina gibanja še pred nami.

Kmetijske surovine v vzponu

Kmetijske surovine nadaljujejo rast in prebijajo dolgoročni padajoči trend, kar nakazuje pomemben preobrat na trgu. Gibanje ni naključno, temveč odraža širše pritiske v dobavnih verigah, višje stroške energije in geopolitične napetosti.

Ta premik je lahko celo pomembnejši od rasti cen energije, saj neposredno vpliva na prehransko varnost in inflacijo. Dolgoročno to pomeni večjo volatilnost in potencialno trajno višje cene hrane na globalni ravni.

Turčija razprodaja zlato, a kdo kupuje?

Turčija v izjemnem tempu prodaja zlato, da bi branila svojo valuto in financirala energijo. V nekaj tednih je prodala okoli 120 ton zlata (približno 18 milijard USD), kar pomeni izbris več let akumulacije rezerv. Takšen pritisk kaže, kako močno vojna in dražja energija vplivata na države, ki so odvisne od uvoza.

Kljub temu cena zlata ni bistveno padla, kar odpira ključno vprašanje kdo absorbira to ponudbo? Možno je, da zlato tiho prehaja v roke dolgoročnih kupcev, kot so centralne banke (npr. Azija), kar potrjuje širši trend prerazporejanja rezerv.

Zlato je bolj likvidno, kot si mislimo

Zlato je eno najbolj likvidnih finančnih sredstev na svetu, saj po dnevnem prometu presega večino obveznic, valut in celo delniških trgov. To pomeni, da ne gre le za “varno zatočišče”, temveč za globalno ključno finančno sredstvo z izjemno globokim trgom.

Srebro sledi zgodovinskim ciklom

Srebro kaže vzorec, podoben preteklim ciklom. Po močnem začetku desetletja pogosto sledi še bolj izrazita rast v drugi polovici. Trenutno gibanje 2020-ih nakazuje, da bi lahko bil večji del rasti še pred nami.

Nemčija zmanjšuje delež srebra v kovancih

Nemčija bo zaradi velike volatilnosti cen zmanjšala delež srebra v zbirateljskih kovancih za 35 in 50 evrov ter povečala delež bakra. Novi kovanci bodo lažji (iz 18g na 17g), saj želijo preprečiti špekulacije in zaščititi proračun pred vplivom rasti cen plemenitih kovin.

Ta poteza potrjuje, da visoke in nestabilne cene že vplivajo na realno ekonomijo ter razpoložljivost fizičnega srebra.

Surovine napovedujejo naslednji val inflacije

Surovine (rumena linija) v zadnjem obdobju močno rastejo, medtem ko inflacija (CPI – modra linija) še vedno kaže umirjanje. Takšna divergenca ni nenavadna, saj surovine zgodovinsko pogosto vodijo inflacijo z zamikom nekaj mesecev do enega leta, saj predstavljajo osnovne stroške v gospodarstvu.

Ključno vprašanje je smer naprej: padec surovin ali rast inflacije.

Lep pozdrav,

Peter

Opozorilo: Novičnik ne predstavlja finančnega svetovanja. Ne podpiram ali priporočam nobenih investicij zgolj na podlagi zgornjih informacij, ampak pred tem priporočam posvetovanje. Vlagatelji morajo upoštevati svojo finančno situacijo, investicijske cilje in toleranco do tveganja, pred sprejemom kakršnih koli odločitev. Ne odgovarjam za nobene investicijske izgube, ki bi lahko nastale zaradi uporabe teh informacij.

Globalni trgi vse bolj podcenjujejo dolgoročne posledice geopolitičnih šokov, zlasti na področju energije, hrane in ključnih dobavnih verig. Motnje na ključnih trgovinskih poteh niso začasne, temveč strukturne in bodo zelo verjetno povzročile rast cen v več sektorjih hkrati. Od nafte in gnojil do hrane in inflacije. Učinki so medsebojno povezani in se že postopno odvijajo.

Ključno sporočilo: vstopamo v obdobje višjih življenjskih stroškov, kjer bo pripravljenost in ne reakcija, odločala o finančni odpornosti.

Trgi še vedno ne razumejo, kaj prihaja (Christine Lagarde)

Izjava Christine Lagarde iz ECB odpira ključno točko: trgi podcenjujejo globino in trajanje posledic geopolitičnega šoka.

Zaprtje Hormuške ožine ni le kratkoročni dogodek, temveč udarec v samo infrastrukturo – od energije do industrijskih plinov, kot je helij.

Obnova teh sistemov se ne meri v mesecih, ampak v letih, kar pomeni trajnejši pritisk na cene in dobavne verige.

Larry Fink (BlackRock): svet stoji pred dvema ekstremoma

Larry Fink, direktor največjega upravljavca premoženja na svetu – BlackRock upravlja 11 bilijonov $ sredstev– opozarja na binarni scenarij globalne ekonomije:

✅ ali se napetosti umirijo in energija poceni,

✅ ali pa se konflikt zavleče in svet zdrsne v globoko recesijo.

Nafta: časovno zamaknjen globalni šok

Zaprtje ključnih poti iz Perzijskega zaliva sproži postopen, fazni domino efekt, ki se širi skozi globalni energetski sistem.

1. Prvi udar pride že v aprilu, ko JV Azija začne čutiti omejitve dobav. Sprva govorimo o padcu povpraševanja okoli 300 tisoč sodčkov dnevno, vendar se situacija hitro zaostruje – brez normalizacije tokov lahko izgube dosežejo 2 milijona sodčkov dnevno v maju in celo 3 milijone v juniju.

2. Afrika sledi že v začetku aprila, z zelo neenakomernimi posledicami. Države z nizkimi zalogami lahko hitro izgubijo do 250 tisoč sodčkov dnevno povpraševanja, kar pomeni neposreden vpliv na transport, energijo in osnovno gospodarsko aktivnost. Hkrati se začne pritisk na alternativne dobavne poti, kar dodatno zvišuje stroške.

3. Evropa pride na vrsto okoli sredine aprila, ko se iztečejo zadnje pošiljke iz februarja. Tukaj šok ni toliko fizičen, temveč cenovni, saj Evropa začne tekmovati z Azijo za omejene vire, kar povzroči rast cen energije in dodatno inflacijo.

4. ZDA so bolj zaščitene zaradi lastne proizvodnje, vendar niso imune a vpliv pride predvsem prek globalnih cen nafte, kar pomeni dražje gorivo in širši inflacijski pritisk.

5. Avstralija in širša Oceanija občutita posledice nekoliko kasneje, proti koncu aprila in maju, saj sta močno odvisni od uvoza in dolgih dobavnih poti. Ko se tokovi preusmerijo proti večjim porabnikom (Azija, Evropa), manjši trgi ostanejo na repu dobavne verige, kar pomeni višje cene in potencialne motnje v oskrbi.

Ključna slika: to je globalni, časovno zamaknjen šok. April pomeni začetek motenj, maj in junij pa eskalacijo. Najprej logistika, nato dostopnost, na koncu cene – in prav ta zadnja faza ima največji vpliv na inflacijo, gospodarstvo in stabilnost celotnega sistema.

Gnojila: temelj globalne prehranske varnosti

Graf jasno kaže brutalno realnost: približno polovica svetovne populacije je neposredno odvisna od sintetičnih gnojil. Brez njih bi globalna proizvodnja hrane padla na raven, ki ne more nahraniti današnjega sveta. To pomeni, da gnojila niso le input, ampak temelj celotnega prehranskega sistema.

Zdaj pa se tveganja kopičijo:

• ~30 % dobav motenih zaradi Hormuške ožine

• ~20 % LNG (ključnega za proizvodnjo gnojil) pod pritiskom

• Kitajska omejuje izvoz (~30 % vpliva)

Ker so gnojila vezana na zemeljski plin, velja preprosta enačba: ni plina → ni gnojil → manj hrane → višje cene.

In ker se vse to dogaja tik pred sezono setve, se tveganje hitro spreminja v realen scenarij prehranske inflacije ali celo širše krize.

Ena vojna, sedem kritičnih surovin

Kako hitro lahko geopolitični šok prizadene ključne dele globalne ekonomije. Največje tveganje je skoncentrirano pri gnojilih (urea, žveplo, amonijak), kar neposredno vpliva na prehransko verigo, medtem ko helij in fosfati predstavljajo manj vidne, a strateško pomembne ozke grla.

Presenetljivo energenti, kot sta nafta in LNG, izkazujejo nižjo izpostavljenost kot nekatere specializirane surovine. To kaže, da največja sistemska tveganja danes ne izhajajo iz očitnih sektorjev, temveč iz skritih, visoko koncentriranih dobavnih verig.

Hrana: center naslednjega sistemskega šoka

Spodnji diagram jasno kaže, da prehranska veriga ni en sam sektor, temveč križišče več kritičnih sistemov.

Motnje v Hormuški ožini ne vplivajo le na nafto, temveč sprožijo verižno reakcijo: transport (−80 % prometa), gnojila (+50 %+), gorivo (diesel nad 5 $), plastika in embalaža (2–3x rast cen).

Vsak od teh elementov je neposredno povezan s proizvodnjo in distribucijo hrane. Gnojila določajo pridelek, gorivo določa transport, embalaža omogoča logistiko, rafiniranje sladkorja pa je vezano na energetske tokove. Ko se vsi ti faktorji hkrati zaostrijo, ne govorimo več o inflaciji posamezne komponente, temveč o sistemskem pritisku na celotno prehransko verigo.

Zaključek je preprost, a kritičen: to ni več vprašanje cen hrane, temveč dostopnosti in stabilnosti sistema, ki hrano sploh omogoča.

Kuvajt: napad na energetsko-vodno infrastrukturo

Kuvajt-uradna izjava ministrstva za elektriko, vodo in obnovljive vire , ki potrjuje napad na objekt za razsoljevanje vode in elektriko. Napad je povzročil smrt žrtve in materialno škodo, hkrati pa sprožil izredne postopke za ohranitev delovanja sistema.

Ključni pomen dogodka je širši: to niso izolirani cilji, temveč kritična infrastruktura, ki povezuje energijo in vodo.

Energetski šok vrača inflacijo in obrestne mere

OECD opozarja, da bi lahko inflacija v ZDA ponovno poskočila na okoli 4,2 %, predvsem zaradi rasti cen energije. Posledice niso omejene le na inflacijo, saj je pričakovano je tudi upočasnjevanje gospodarske rasti (ZDA proti ~2 %, evroobmočje le ~0,8 %), kar nakazuje klasičen scenarij: višje cene ob hkratnem ohlajanju ekonomije.

Ključno tveganje pa je odziv centralnih bank. Namesto sproščanja politike se ponovno odpira možnost dvigov obrestnih mer, kar pomeni kombinacijo dražjega financiranja, nižje rasti in vztrajnejše inflacije.

Inflacija danes: že viden vzorec 70-ih?

Graf primerja današnjo inflacijo z obdobjem 70-ih let in razkriva presenetljivo podobnost v dinamiki. Po prvem vrhu inflacije sledi umiritev, ki pa ne pomeni konca cikla, temveč pogosto le premor pred drugim, še močnejšim valom. Trenutni trend (rdeča linija) se nevarno približuje zgodnjemu delu zgodbe iz 70-ih.

Ključno sporočilo: največja napaka je prepričanje, da je inflacija že pod nadzorom. Zgodovina kaže, da se inflacijski cikli pogosto odvijajo v več fazah, kjer drugi val prinese še večje izzive za centralne banke, gospodarstvo in investitorje.

Magnificent 7 pod pritiskom: koncentracija tveganja se vrača

Graf kaže, da so največja tehnološka imena v letu 2026 pod izrazitim pritiskom.

Medtem ko je S&P 500 equal weight padel le za -1,2 %, so največje delnice – od Apple do Microsofta – zabeležile precej globlje padce, pri čemer Microsoft izstopa z več kot -26 %. To pomeni, da padec ni splošen, temveč močno koncentriran prav tam, kjer je bila rast v zadnjih letih največja.

Ključno sporočilo: trg se normalizira skozi razpršitev. Indeks, ki enakomerno uteži podjetja, ostaja relativno stabilen, medtem ko “Magnificent 7” izgublja zagon.

Surovine na zgodovinskem dnu proti delnicam

Graf razmerja med surovinami in delnicami ponovno kaže ekstremno nizke ravni, ki so v preteklosti pogosto označevale začetek novega cikla rasti realnih sredstev.

Vsakič, ko je razmerje doseglo dno, je sledil močan premik v korist surovin: energija, kovine in prehranske surovine so prevzele vodilno vlogo.

Ključna razlika ostaja: finančna sredstva lahko ustvarjaš, realnih virov pa ne.

Mediji v zlato “pričakovano” dvomijo.

Medijski narativ trenutno slika zlato kot izgubljajočo naložbo – kombinacija visoke inflacije, višjih obrestnih mer in geopolitičnih napetosti naj bi zmanjšala njegov pomen kot varnega zavetja.

Višji donosi na obveznice povečujejo oportunitetni strošek držanja zlata, kar ustvarja pritisk na ceno in odpira vprašanje, ali zlato izgublja svojo tradicionalno vlogo.

A pod površjem se skriva bolj kompleksna slika. Tokovi kapitala, politika centralnih bank in struktura globalnega tveganja se hitro spreminjajo. Zgodovina kaže, da zlato pogosto izgublja zagon v začetnih fazah zaostrovanja, vendar svojo vlogo ponovno potrdi prav takrat, ko sistemska tveganja postanejo očitna in ne prej.

Turčija: državna prodaja zlatih rezerv, a ljudje ga kupujejo

Dogajanje v Turčiji razkriva ključno dinamiko: država prodaja zlato zaradi pritiska na valuto, medtem ko prebivalstvo počne ravno nasprotno, saj zlato intenzivno kupuje. Na Velikem bazarju v Istanbulu so nastale dolge vrste, povpraševanje po gramskem zlatu pa je tako visoko, da številni zlatarji ostajajo brez zalog.

CNBC: padec zlata, a dolgoročni optimizem ostaja

Kljub temu da je zlato doživelo korekcijo, analitiki poudarjajo, da gre predvsem za kratkoročne pritiske – močnejši dolar, zapiranje pozicij in začasno umirjanje geopolitičnih napetosti.

Zato napovedi ostajajo ambiciozne. Nekateri analitiki še vedno vidijo zlato pri 10.000 $ do konca desetletja, kar potrjuje ključno razliko: kratkoročna volatilnost ne izniči dolgoročnega trenda, temveč ga pogosto ustvarja.

Lep pozdrav,

Peter

Opozorilo: Novičnik ne predstavlja finančnega svetovanja. Ne podpiram ali priporočam nobenih investicij zgolj na podlagi zgornjih informacij, ampak pred tem priporočam posvetovanje. Vlagatelji morajo upoštevati svojo finančno situacijo, investicijske cilje in toleranco do tveganja, pred sprejemom kakršnih koli odločitev. Ne odgovarjam za nobene investicijske izgube, ki bi lahko nastale zaradi uporabe teh informacij.

Popoln preobrat: trg vstopa v nov ekonomski režim

V le nekaj mesecih se je makro slika v svetu dramatično spremenila:

✅ Inflacijska pričakovanja so poskočila na najvišje ravni v zadnjih treh letih, ✅ obrestni trgi pa namesto znižanj zdaj ponovno cenijo možnost dvigov.

Hkrati se stroški energije močno povečujejo, hipotekarne obresti rastejo, delniški trg (zlasti manjša podjetja) pa že kaže znake ohlajanja.

Tudi zlato, kljub dolgoročno pozitivnim fundamentom, kratkoročno pada pod pritiskom višjih donosov in močnejšega dolarja. To ni več običajen ciklični premik, saj gre za hiter prehod v novo fazo, kjer se prepletajo inflacija, višji stroški kapitala in naraščajoča negotovost, kar lahko v prihodnjih mesecih bistveno spremeni investicijsko okolje.

Donosnost obveznic-dolga: signal, da je nekaj v sistemu že počilo

Ko donosnosti državnih obveznic po svetu (ZDA, Evropa, UK, Japonska) začnejo rasti tako hitro in usklajeno, to ni normalen tržni premik, to je opozorilni signal. Pomeni, da vlagatelji množično prodajajo obveznice, kar zvišuje stroške zadolževanja za države in gospodarstvo.

Zgodovinsko se takšni premiki pojavijo tik pred ali med finančnimi napetostmi: likvidnost se zmanjšuje, sistem postaja nestabilen, nekje v ozadju pa že prihaja do “pokanja”. Preprosto povedano trg sporoča, da se tveganje povečuje in da lahko sledi večji šok, bodisi v obliki recesije, finančne krize ali intervencije centralnih bank.

Delniški trgi v padcu: energetska kriza sproža razprodajo

Azijski kapitalski trgi so pod močnim pritiskom, saj se energetska kriza hitro poglablja. Južnokorejski delniški trg je padel za več kot 6 %, medtem ko je Japonska zabeležila več kot 4 % upad, kar kaže na širjenje panike po regiji.

Države, ki so močno odvisne od uvoza energije, se soočajo z dvojim udarcem – višjimi stroški in negotovostjo glede dobave. To neposredno vpliva na industrijsko proizvodnjo, gospodarsko aktivnost in dobičkonosnost podjetij, posledično pa tudi na razprodajo na borzah.

Energetski šok tako postaja ključni sprožilec volatilnosti in potencialnega širšega gospodarskega ohlajanja. Ne samo v Aziji.

Zakaj tudi padec cene zlata?

Trgi vstopajo v novo fazo, kjer se prepletajo energetski šok, rast donosov in krčenje likvidnosti.

Zlato je od vrha padlo za približno 22 %, srebro pa za več kot 43 % v manj kot dveh mesecih. Na prvi pogled nelogično – v času vojne in inflacije bi pričakovali rast plemenitih kovin.

A realnost je drugačna. Višje cene energije dvigujejo inflacijska pričakovanja, kar potiska donose obveznic navzgor. Ameriške obveznice danes ponujajo 4–5 % donos, zato kapital začasno zapušča zlato in se preliva v dolar. Močan dolar in visoki donosi ustvarjajo dvojni pritisk na ceno zlata.

Kaj morate poznati za prihodnje obdobje?

Rast donosov ni nujno negativna za zlato: napačen signal trga?

Celotna ameriška donosnostna krivulja se je v zadnjih tednih premaknila navzgor, pri čemer je donos 2-letnih obveznic poskočil za približno 50 bazičnih točk. Trgi to interpretirajo kot znak, da Fed ne bo zniževal obrestnih mer, kar naj bi bilo negativno za zlato.

A ta zgodba je lahko zavajajoča. Rast donosov je posledica višjih inflacijskih pričakovanj, ki jih poganja predvsem rast cen energije in prav inflacija je dolgoročno ključni dejavnik podpore za zlato.

Ključno vprašanje niso nominalne obrestne mere, temveč realni donosi. Če inflacija raste hitreje od obrestnih mer, realni donosi padajo, kar je zgodovinsko pozitivno za zlato. Trenutni premik krivulje zato lahko predstavlja kratkoročen pritisk na ceno, vendar hkrati krepi dolgoročno investicijsko tezo.

🚨 Trg tako morda napačno interpretira signal: višji donosi v tem kontekstu niso znak stabilnosti, temveč odraz naraščajočih inflacijskih tveganj.

Zlato: kratkoročni padec, dolgoročna zgodba ostaja

Celotna ameriška donosnostna krivulja se je v zadnjih tednih premaknila navzgor, pri čemer je 2-letni donos zrasel za približno 50 bazičnih točk. Trgi to interpretirajo kot znak, da Fed ne bo zniževal obrestnih mer, kar naj bi bilo negativno za zlato. Vendar je to lahko zavajajoče. Ključno niso nominalne obrestne mere, temveč realni donosi. Če inflacija raste hitreje od donosov, realni donosi padajo – in to je zgodovinsko pozitivno za zlato. Trenutni padec je zato predvsem posledica kratkoročnega zategovanja likvidnosti.

Kitajska pospešuje kopičenje zlata: tiha strategija diverzifikacije rezerv

Kitajska centralna banka nadaljuje agresivno politiko nakupov zlata – februarja je dodala še 1 tono, kar pomeni že 16 zaporednih mesecev povečevanja rezerv. Skupno je v tem obdobju kupila približno 50 ton, s čimer so rezerve dosegle rekordnih 2.309 ton. Delež zlata v deviznih rezervah je narasel na približno 10 %, kar pomeni podvojitev v zgolj 20 mesecih.

Ta trend jasno kaže strateški premik v upravljanju rezerv, stran od dolarja in proti fizičnim sredstvom.

Srebro: ko kratkoročna industrijska realnost udari

Srebro je doživelo enega najbolj ekstremnih padcev v zgodovini. Razlog je v njegovi strukturi povpraševanja:

• več kot 60 % povpraševanja prihaja iz industrije (AI, čipi, solar, EV)

• višje cene energije povečujejo stroške proizvodnje

• višje obresti zavirajo investicije

👉 Rezultat: če trg pričakuje upad splošnega industrijskega povpraševanja po surovinah → padec cene srebra

Ampak…

Srebro v ekstremu: signal vrha ali začetek novega cikla?

Zadnji 15-dnevni padec srebra spada med najbolj ekstremne v zgodovini, ki je primerljiv le z dvema obdobjema:

✅ enim, ki je označil velik vrh,

✅ in drugim, ki je napovedoval osnovo za nakupne priložnosti.

Ključno vprašanje danes ni, ali je volatilnost visoka, temveč ali trg oblikuje vrh ali pa ustvarja osnovo za naslednji močan premik navzgor.

👉 Fundamenti ne podpirajo scenarija vrha. Ponudba ostaja omejena, investicije v sektor so blizu zgodovinskih minimumov, novih večjih nahajališč praktično ni, proizvodnja stagnira. Hkrati celoten sektor plemenitih kovin predstavlja le okoli 1 % globalnih kapitalskih trgov. To pomeni, da že majhen premik kapitala lahko povzroči nesorazmerno velik cenovni odziv, kar daje veliko večjo verjetnost scenariju dna kot pa zaključka cikla.

Nafta nad kritično mejo: zgodovina opozarja na povečano tveganje recesije

Spodnji graf jasno kaže ponavljajoč se vzorec: vsakič, ko cena nafte močno preseže svoj dolgoročni trend (približno nad pragom ~100 USD), se verjetnost recesije izrazito poveča. Takšni skoki so bili v preteklosti skoraj vedno povezani z gospodarskimi ohladitvami – od 70-ih let, preko 90-ih, pa vse do finančne krize in obdobja po letu 2008. Energija tako ostaja eden ključnih sprožilcev makroekonomskih preobratov.

Današnja situacija ponovno kaže podobno sliko: rast cen nafte, geopolitične napetosti in omejitve ponudbe ustvarjajo pritisk na gospodarstvo.

Višji stroški energije zmanjšujejo kupno moč, zvišujejo inflacijo in silijo centralne banke v restriktivno politiko. Kombinacija teh dejavnikov zgodovinsko pogosto vodi v recesijo, kar pomeni, da trenutni energetski šok ni le problem cen, temveč potencialni signal širšega gospodarskega obrata.

Kaj sledi:

• Kratkoročno: visoki donosi, močan dolar, pritisk na kovine

• Srednjeročno: upočasnitev gospodarstva, večja nestabilnost

• Prelom: padec delniških trgov

• Odziv: centralne banke (znižanje obresti, QE)

• Posledica: močna rast zlata (in kasneje srebra)

Zaključek

To ni konec zgodbe, temveč prehod.

Trg trenutno nagrajuje donos in kaznuje likvidnost. A ko se bo ta dinamika obrnila, se bo obrnila tudi cena zlata, zlato pa vstopilo v zlato “ero”.

Lep pozdrav,

Peter

Opozorilo: Novičnik ne predstavlja finančnega svetovanja. Ne podpiram ali priporočam nobenih investicij zgolj na podlagi zgornjih informacij, ampak pred tem priporočam posvetovanje. Vlagatelji morajo upoštevati svojo finančno situacijo, investicijske cilje in toleranco do tveganja, pred sprejemom kakršnih koli odločitev. Ne odgovarjam za nobene investicijske izgube, ki bi lahko nastale zaradi uporabe teh informacij.

Napetosti, ki lahko močno pretresejo svetovno gospodarstvo

Naslovnica revije The Economist simbolično prikazuje, kako lahko geopolitični konflikti in gospodarske napetosti močno vplivajo na globalno ekonomijo.

Takšne situacije pogosto povzročijo višjo volatilnost na trgih, motnje v dobavnih verigah ter rast cen energije in surovin. V obdobjih povečane negotovosti se kapital pogosto preusmerja v bolj varna sredstva, medtem ko globalna rast postane bolj krhka.

Hormuška ožina: geopolitično ozko grlo, kjer lahko eksplodira cene nafte

Bloomberg Economics ocenjuje, da bi zaprtje Hormuške ožine, ene najpomembnejših energetskih poti na svetu, lahko povzročilo močan skok cen nafte.

✅ Če bi bila ožina zaprta en mesec, bi se cena nafte Brent lahko povzpela na približno 105 USD za sod.

✅ Ob dvomesečni zapori bi cena lahko narasla do približno 140 USD.

✅ Medtem ko bi trimesečna zapora lahko potisnila ceno celo proti 165 USD za sod.

Hormuška ožina je ključni prehod za približno 20 % svetovne trgovine z nafto, zato bi morebitna blokada hitro povzročila motnje v globalni ponudbi energije. Takšen scenarij bi lahko sprožil nov val inflacije, povečal stroške transporta in dodatno obremenil svetovno gospodarstvo, saj bi se višje cene energije hitro prelile v širše gospodarstvo.

Hormuška ožina: energetska arterija svetovnega gospodarstva

Hormuška ožina je eno najpomembnejših energetskih ozkih grl na svetu. Preko tega relativno ozkega pomorskega prehoda poteka velik del svetovnih dobav nafte in utekočinjenega plina. Po podatkih analiz je kar 72 % japonskega uvoza nafte, 65 % južnokorejskega ter približno 50 % kitajskega in indijskega uvoza energije povezanega s transportom skozi Hormuz.

Evropa je nekoliko manj izpostavljena, saj približno 18 % energetskega uvoza prihaja preko te poti, medtem ko je odvisnost Združenih držav Amerike zaradi lastne proizvodnje bistveno nižja, okoli 2 %.

Nafta: veliko več kot samo energija

Razprava o prihodnosti energije pogosto vključuje idejo, da bomo lahko nafto preprosto nadomestili z obnovljivimi viri. Vendar ta pogled pogosto spregleda pomembno dejstvo: nafta in zemeljski plin nista pomembna le kot vir energije, temveč tudi kot osnovna surovina za ogromno industrijskih izdelkov.

Petrokemična industrija iz nafte in plina proizvaja osnovne kemikalije, kot so etilen, propilen, metanol in aromati, iz katerih nastajajo plastika, sintetična vlakna, barve, lepila, gume, detergenti in številni drugi materiali. Ti materiali so nato vključeni v skoraj vse sektorje gospodarstva – od elektronike, medicine in farmacije do gradbeništva, avtomobilske industrije, letalstva, embalaže in oblačil.

Tveganja na trgu zasebnega dolga

V zadnjem obdobju se sektor zasebnega dolga sooča z vse večjimi pritiski. Po poročanju Bloomberga se številni skladi soočajo z odlivom vlagateljev in rastjo neplačil posojilojemalcev, kar povečuje napetosti med skladi in bankami, ki jim zagotavljajo financiranje.

Po podatkih Bloomberg in Moody’s so velike banke podjetjem, skladom skupaj posodile skoraj 300 milijard dolarjev. Med najbolj izpostavljenimi so Wells Fargo (59,7 mrd USD), Bank of America (33,2 mrd USD), PNC (29,5 mrd USD) in Citigroup (25,8 mrd USD)…

Ali se vrača scenarij iz 70-ih let?

Nekateri aktualni makroekonomski trendi presenetljivo spominjajo na dinamiko iz 70-ih let prejšnjega stoletja.

Graf primerjave inflacije v ZDA kaže podobne ciklične vzorce: najprej močan inflacijski val, nato začasno umirjanje, ki mu lahko sledi drugi inflacijski šok. V 70-ih letih je bil ta drugi val tesno povezan z energetskimi krizami in napetostmi na Bližnjem vzhodu.

Kaj se je v stagflaciji najbolje obneslo?

Stagflacija je obdobje v kateri sta v ospredju višja inflacija v ekonomijah ter stagnacija gospodarstva.

Analiza Bank of America, ki primerja donose različnih naložbenih razredov med letoma 1969 in 1981, jasno pokaže, kateri segmenti so v obdobju stagflacije ustvarjali največje donose. Med absolutnimi zmagovalci so bili zlato in surovine, ki so v številnih letih dosegali najvišje donose med vsemi razredi sredstev. To potrjuje zgodovinski vzorec: v okolju visoke inflacije in gospodarske stagnacije vlagatelji pogosto iščejo zaščito prav v realnih sredstvih.

Se začenja novo desetletje surovin?

Spodnji graf primerja uspešnost globalnih delnic podjetij iz sektorja surovin (industrijske kovine, plemenite kovine, nafta in plin ter kmetijstvo) z globalnimi delniškimi trgi.

Se kapital seli iz tehnologije v surovine?

Struktura delniških trgov se v zadnjih desetletjih močno spreminja. Graf prikazuje, kako se je delež tehnološkega sektorja v indeksu S&P 500 močno povečal, medtem ko je delež sektorjev energije in surovin postopoma upadal.

GOILD signal: opozorilo pred recesijo?

Kazalnik GOILD združuje gibanje dveh ključnih surovin – zlata in nafte. Ko se povprečna cena obeh dvigne več kot 20 % nad njuno 12-mesečno povprečje, je zgodovina pogosto pokazala, da je kmalu sledila recesija v ZDA.

Ali se surovinski cikel seli proti kmetijstvu?

Graf prikazuje zanimiv vzorec rotacije znotraj surovinskih trgov. V zadnjih letih so najprej močno zrasle plemenite kovine, sledile so industrijske kovine, predvsem baker, nato pa je začel pospeševati energetski sektor. Takšna zaporedja niso redka, saj se v surovinskih ciklih se kapital pogosto seli iz enega segmenta v drugega.

Trenutno se zdi, da so kmetijske surovine naslednji potencialni kandidat za večji premik. Cene energije in kovin so že dosegle višje ravni, kar običajno poveča tudi stroške proizvodnje hrane (gnojila, transport, energija). Če se ta trend nadaljuje, bi lahko prav kmetijski sektor postal naslednja faza širšega surovinskega cikla v prihodnjih letih.

Se približuje nova kriza gnojil?

Medtem ko večina pozornosti trenutno ostaja usmerjena v cene nafte in energije, se v ozadju oblikuje še en potencialni problem – trg gnojil. Proizvodnja dušikovih gnojil, kot so sečnina (urea), amonijak in drugi dušikovi produkti, je močno odvisna od zemeljskega plina in energije. Ko cene energije hitro rastejo, se skoraj takoj povečajo tudi stroški proizvodnje gnojil.

To lahko hitro postane širši gospodarski problem. Dražja gnojila pomenijo višje stroške za kmetijstvo, kar se pogosto z zamikom prenese v višje cene hrane.

Če bi se geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu in pritiski na energetske trge nadaljevali, bi lahko trg gnojil postal eden ključnih dejavnikov naslednjega vala globalne inflacije hrane.

Lep pozdrav,

Peter

Opozorilo: Novičnik ne predstavlja finančnega svetovanja. Ne podpiram ali priporočam nobenih investicij zgolj na podlagi zgornjih informacij, ampak pred tem priporočam posvetovanje. Vlagatelji morajo upoštevati svojo finančno situacijo, investicijske cilje in toleranco do tveganja, pred sprejemom kakršnih koli odločitev. Ne odgovarjam za nobene investicijske izgube, ki bi lahko nastale zaradi uporabe teh informacij.

Globalni trg je trenutno v velikih težavah

Svetovni finančni trgi se soočajo z izjemno stopnjo negotovosti. Več velikih dogodkov se dogaja hkrati, kar povečuje pritisk na gospodarstva, finančne trge in globalne dobavne verige.

Med ključnimi tveganji, ki trenutno vplivajo na trg, so:

• stopnjevanje konflikta med ZDA in Iranom,

• cena nafte hitro raste,

• svet se sooča z vedno večjimi geopolitičnimi napetostmi,

Takšno okolje ustvarja izjemno negotovost na finančnih trgih. V takšnih razmerah pogosto prihaja do situacij, ko se začnejo pojavljati večji premiki na trgih kapitala.

Konflikt na Bližnjem vzhodu

Napetosti na Bližnjem vzhodu se stopnjujejo, kar lahko vodi v daljše vojaške operacije. Konflikt že vpliva na eno najpomembnejših energetskih poti na svetu – Hormuško ožino, skozi katero potuje velik del svetovne nafte.

Če bi bile dobavne poti dlje časa motene, bi to lahko povzročilo nadaljnjo rast cen energije, ki so se v zadnjem času že močno povečale.

Obdobje velike negotovosti

Trgi so trenutno v obdobju, ko se prepletajo geopolitična tveganja, energijski šoki in monetarne spremembe. V takšnih razmerah so finančni trgi pogosto bolj volatilni.

Možni učinki vključujejo:

• večjo nestabilnost na obvezniških trgih,

• večjo volatilnost na delniških trgih,

• pritisk na tvegane naložbe.

Rast cen nafte hitro vpliva na gospodarsko rast

Analiza kaže, da lahko že 10-odstotna rast cen nafte opazno vpliva na gospodarsko rast posameznih držav. Največji negativni učinek imajo običajno države, ki so močno odvisne od uvoza energije (Turčija, Kitajska), nasprotno pa države izvoznice energije pogosto kratkoročno pridobijo (Brazilija, Rusija).

Skoki cen nafte zato niso le energetski dogodek – pogosto sprožijo širše makroekonomske posledice, kot so višja inflacija, pritisk na valute in spremembe v globalnih trgovinskih tokovih.

Nafta morda vstopa v dolgoročni ciklus rasti

Če cene nafte prilagodimo rasti denarne mase, se zdi, da trg energije že nekaj časa oblikuje pomembno dolgoročno dno. Kljub temu številni vlagatelji še vedno obravnavajo energijo predvsem kot kratkoročno geopolitično trgovanje, ki ga poganjajo dnevne novice.

Takšen pogled lahko spregleda širšo sliko. Energetski sektor je namreč močno povezan z inflacijo, monetarno politiko in dolgoročnimi investicijskimi cikli, zato bi lahko trenutni premiki nakazovali začetek širšega surovinskega cikla, ne le kratkotrajne reakcije na geopolitične dogodke.

Nafta je glede na druge surovine zgodovinsko podcenjena

Razmerje med ceno nafte in širšim indeksom surovin je trenutno blizu zgodovinskih minimumov. Če bi se razmerje vrnilo na dolgoročno povprečje, bi morala nafta preseči rast drugih surovin približno za dvakrat, za vrnitev na vrh iz leta 2007 pa celo za približno štirikrat.

Zgodovina kaže, da pravega surovinskega bikovskega trga skoraj nikoli ni brez rasti nafte. Ker je energija ključni vhodni strošek za večino industrije in transporta, številni analitiki menijo, da ima nafta trenutno zelo zanimivo razmerje med tveganjem in potencialnim donosom.

Rast cen energije pogosto pomeni tudi dražjo hrano

Zgodovina kaže močno povezavo med cenami energije in cenami hrane. Ko se zvišajo cene goriva in nafte, se običajno podražijo tudi transport, gnojila in proizvodnja hrane, kar se s časom odrazi v višjih cenah hrane.

Takšni premiki nimajo le inflacijskih posledic. V preteklosti so hitri skoki cen hrane pogosto vodili v družbene napetosti, proteste in politično nestabilnost, saj so stroški osnovnih življenjskih potrebščin za mnoge prebivalce hitro postali težko obvladljivi.

Nova nevarna stopnja konflikta: tarče postajajo vodni viri

Napad iranskega drona na razsoljevalni obrat v Bahrajnu pomeni novo stopnjo eskalacije konflikta na Bližnjem vzhodu. Čeprav ni bilo žrtev in oskrba z vodo za zdaj ni motena, analitiki opozarjajo, da bi napadi na vodno infrastrukturo lahko imeli izjemno resne posledice. V državah Perzijskega zaliva namreč velik del prebivalstva pije vodo, ki je bila še nekaj ur prej morska voda, predelana v razsoljevalnih obratih.

Odvisnost regije od razsoljevanja je izjemna:

• Kuvajt: približno 90 % pitne vode

• Oman: 86 %

• Izrael: 75 %

• Savdska Arabija: 70 %

V nasprotju z nafto, ki predstavlja gospodarsko bogastvo, je pitna voda osnovni pogoj za življenje, zato bi nadaljnja eskalacija na tem področju lahko imela veliko širše geopolitične in družbene posledice.

Močan skok cen nafte povzroča velik pretres na finančnih trgih

Takšne reakcije trgov so pogosto posledica strahu pred višjo inflacijo, dražjo energijo in morebitnim upočasnjevanjem gospodarstva. Močno dražja energija namreč vpliva na stroške podjetij, transport, proizvodnjo in potrošnjo po vsem svetu.

Japonski delniški indeks je danes padel za več kot 3 %,

Japonsko gospodarstvo je namreč močno odvisno od uvoza energije, saj država uvozi približno 95 % nafte, večinoma z Bližnjega vzhoda.

Močan padec nepremičninskega indeksa v Dubaju

Indeks nepremičninskega trga v Dubaju (DFM Real Estate Index) je v zadnjih petih dneh padel za približno 16 %, kar kaže na hitro ohlajanje razmer na trgu.

Nepremičninski sektor v Dubaju je zelo občutljiv na globalni kapital, energijske cene in regionalno stabilnost. Če se negotovost na Bližnjem vzhodu nadaljuje, bi to lahko začasno zmanjšalo investicijski apetit in povečalo volatilnost na nepremičninskem trgu.

Motnje v Dubaju lahko vplivajo na globalne tokove zlata

Dubaj, ki je drugi največji izvoznik zlata na svetu, ima ključno vlogo v globalni trgovini s plemenitimi kovinami. Preko ZAE naj bi potekalo približno 20 % svetovnih tokov zlata, vključno z zlatom iz afriških rudnikov ter pošiljkami, ki potujejo med Evropo in Azijo.

Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in prekinitev letalskih povezav se je trgovina z zlatom v Dubaju začasno upočasnila. Ker so številne pošiljke obstale na letališčih, so nekateri kupci začasno ustavili nova naročila, trgovci pa so se soočili z naraščajočimi zalogami.

Posledično nekateri prodajalci zlato ponujajo z diskontom do približno 30 dolarjev na unčo glede na referenčno ceno v Londonu. Dubaj je sicer eno ključnih svetovnih središč za trgovino z zlatom, saj preko njega poteka pomemben del tokov plemenitih kovin med Afriko, Evropo in Azijo

Zlato v rekordnem nizu rasti

Cena zlata je zrasla že sedem mesecev zapored, kar je najdaljši neprekinjen niz rasti v zgodovini.

V tem obdobju se je zlato podražilo za približno 61 %, kar pomeni skoraj 9 % povprečne mesečne rasti. Prejšnji rekord je bil šest zaporednih mesecev rasti, ki smo ga videli v 70. letih in v začetku 2000-ih.

Rekordni prilivi v sklade, povezane z zlatom

Globalni skladi, povezani z zlatom, so prejšnji teden zabeležili približno 6,2 milijarde dolarjev prilivov, kar je že tretji zaporedni teden rasti. Od začetka leta so ti skladi privabili približno 148 milijard dolarjev (letno preračunano), kar pomeni, da bi lahko letos presegli rekordnih 101 milijardo dolarjev prilivov iz leta 2025.

Surovine in zlato še vedno predstavljajo majhen del portfeljev

Povprečna struktura investicijskih portfeljev kaže, da večina kapitala ostaja usmerjena v delnice, ki predstavljajo približno 57 % portfelja. Pomemben delež zasedajo tudi zasebne naložbe in nepremičnine, medtem ko obveznice in denar skupaj predstavljajo približno 12 %.

Kljub povečani negotovosti na globalnih trgih imajo zlato in surovine še vedno relativno majhno vlogo v portfeljih vlagateljev. To kaže, da večina kapitala ostaja usmerjena v finančna sredstva, medtem ko so realna sredstva, kot so surovine, pogosto še vedno podzastopana v investicijskih strategijah.

ZANIMIVOST

Švedska državljanom svetuje: v kriznih razmerah imejte tudi gotovino

Švedske oblasti opozarjajo, da lahko v primeru vojne, kibernetskih napadov ali večjih kriz pride do motenj v digitalnih plačilnih sistemih. Zato državljanom priporočajo, naj imajo doma tudi nekaj gotovine kot rezervno možnost plačevanja.

Glavna priporočila vključujejo:

• približno 1.000 SEK (okoli 110 USD) gotovine na odraslo osebo,

• vsaj dve plačilni kartici različnih ponudnikov (npr. Visa in Mastercard),

• dostop do več načinov plačila: kartice, mobilna plačila in gotovina.

Kaj zgornje informaacije pomenijo za vlagatelje?

V takšnih razmerah analitiki pogosto poudarjajo pomen:

• dobre diverzifikacije portfelja,

• upravljanja tveganj,

• in jasne investicijske strategije za zaščito kapitala v času povečane negotovosti.

Lep pozdrav,

Peter

Opozorilo: Novičnik ne predstavlja finančnega svetovanja. Ne podpiram ali priporočam nobenih investicij zgolj na podlagi zgornjih informacij, ampak pred tem priporočam posvetovanje. Vlagatelji morajo upoštevati svojo finančno situacijo, investicijske cilje in toleranco do tveganja, pred sprejemom kakršnih koli odločitev. Ne odgovarjam za nobene investicijske izgube, ki bi lahko nastale zaradi uporabe teh informacij.

Vstop v novi teden poteka v okolju, kjer se finančni trgi ne premikajo več primarno zaradi “podatkov”, temveč zaradi geopolitičnih ozkih grl in realnih tokov surovin.

Hormuška ožina je trenutno najpomembnejši energijski “ventil” sveta in že sama možnost motnje povzroča premik v cenah nafte, inflacijskih pričakovanjih in posledično v pričakovanjih glede obrestnih mer. Ob tem je vse bolj očitno, da se inflacija ne vrača v miren režim: carine se prenašajo v dobavne verige, energija pa dodaja nov pritisk.

Hormuška ožina: 20 % svetovne nafte v enem “ozkem grlu”

Če bi dejansko prišlo do zaprtja Hormuške ožine, bi šlo za enega največjih energetskih šokov v zadnjih desetletjih.

Zakaj je to ključno?

• Približno 20 % svetovne pomorske trgovine z nafto poteka skozi to ožino

• 20–25 % svetovne trgovine z LNG (tekočim zemeljskim plinom) prav tako

• Glavni izvozniki: Savdska Arabija, Irak, Kuvajt, ZAE, Katar, Iran

To je dobesedno “ventil” globalnega energetskega sistema.

Nafta +8 %: trg začenja vrednotiti geopolitično tveganje

Cene nafte so v nedeljo zvečer poskočile za več kot 8 %, saj se povečuje strah, da bi se konflikt med ZDA in Iranom razširil in povzročil večjo motnjo v dobavi.

• WTI: +8 % na približno 72,6 USD

• Brent: +9 % na približno 79,4 USD

Trg trenutno ne reagira le na dogodek sam, temveč na negotovost glede nadaljnjega razvoja in morebitne motnje v Hormuški ožini, najpomembnejšem ozkem grlu svetovne trgovine z nafto.

Kaj to pomeni za trge?

Energetski šoki se hitro prelijejo v:

• inflacijska pričakovanja

• obvezniške trge

• valute držav uvoznic energije

• volatilnost delniških trgov

Trg trenutno ceni tveganje eskalacije — ne še popolne prekinitve dobave. Naslednjih nekaj dni bo odločilnih.

Ali se začenja nova doba realnih sredstev?

Razmerje med realnimi in finančnimi sredstvi je danes na najnižji ravni v zadnjem stoletju. Zgodovinsko gledano so takšne točke pogosto pomenile začetek dolgoročnih preobratov.

Če bi se razmerje vrnilo proti vrhu iz leta 1980, bi to pomenilo približno 5-kratno relativno premagovanje realnih sredstev (surovine, zlato, energija, nepremičnine) v primerjavi s finančnimi sredstvi (delnice, obveznice).

Dolgi medvedji trg realnih sredstev (1980–2022) je sovpadal z zgodovinskim padcem obrestnih mer – z 20 % proti 0 %.
✔️ Padajoče obrestne mere
✔️ Dezinflacija
✔️ Ekspanzija vrednotenj

To je desetletja podpiralo finančna sredstva. Ta veter v hrbet se je obrnil.

Eno najpomembnejših razmerij na trgu: surovine vs. zlato

Veliko vlagateljev skuša zlato obravnavati ločeno od širšega surovinskega kompleksa. Zgodovina pa kaže, da je pogosto ravno obratno – zlato večkrat vodi premike v ostalih realnih sredstvih.

Graf prikazuje gibanje zlata in enakomerno uteženega indeksa surovin od sredine 90-ih. V več ciklih je zlato začelo pospeševati pred širšim prebojem surovin.

Danes vidimo:

• močan vzpon plemenitih kovin

• preobrat v realnih obrestnih merah

• okrepljene inflacijske pritiske

• geopolitično fragmentacijo

Če zlato ponovno prevzema vodilno vlogo, je ključno vprašanje:

Kateri segment surovin je naslednji?
Energija? Industrijske kovine? Kmetijske surovine?

Zlato kot delež svetovnega delniškega trga: še vedno zgodnja faza?

Graf prikazuje razmerje med skupno vrednostjo izkopanega zlata in globalno tržno kapitalizacijo delnic od leta 1900 dalje. Zgodovinsko so vrhovi nastajali v obdobjih velikih sistemskih pretresov – ob obeh svetovnih vojnah in ob koncu inflacijskega desetletja v zgodnjih 80-ih.

Danes je delež zlata v primerjavi z globalnim delniškim trgom še vedno relativno nizek glede na zgodovinske ekstreme.

Trenutno okolje pa vključuje:

• rekordno globalno zadolženost,

• strukturne fiskalne primanjkljaje,

• ponovno vračanje inflacijskih pritiskov,

• deglobalizacijo in geopolitično fragmentacijo,

• zlato še vedno predstavlja manjši delež sredstev centralnih bank v primerjavi z zgodovino,

• stagnacijo novih velikih odkritij zlata.

Ponudbena stran surovine izginja. Povpraševanje raste.

Spodnji graf jasno kaže enega najbolj podcenjenih trendov v surovinskem ciklu: nova velika odkritja zlata praktično izginjajo.

Leta 2023 in 2024 ni bilo niti enega večjega odkritja (≥ 2 mio unč).
To se v sodobni zgodovini še ni zgodilo.

Hkrati pa:

▪️ Geopolitična tveganja se pospešujejo
▪️ Centralne banke akumulirajo zlato
▪️ Države gradijo strateške rezerve surovin
▪️ Novi veliki rudarski projekti ne prihajajo na trg
▪️ Fiskalni pritiski silijo države v nižje obrestne mere

Ko se več let ne odkrije nič pomembnega, to ni ciklični šum — to je dolgoročni ponudbeni problem.

Indija se še bolj odpira trgu zlata

Indijski regulator je delniškim skladom (385 mrd USD sredstev) dovolil, da do 35 % portfelja namenijo zlatu, srebru in infrastrukturnim skladom. Gre za pomemben premik v času rastočega zanimanja za realna sredstva.

Januarja so pritoki v indijske Gold ETF-e celo presegli pritoke v delniške sklade – redek signal spremembe sentimenta.

Kaj to pomeni?

• večja institucionalna fleksibilnost = potencialno več sistemskega povpraševanja po zlatu in srebru,

• regulativna podpora diverzifikaciji portfeljev,

• uvedba novih target-date skladov (5–30 let) za dolgoročne cilje, kot je pokojnina.

Indija: uvoz zlata na rekordni ravni

Indija je dosegla novo rekordno raven uvoza zlata (4-mesečna sprememba v USD), kar potrjuje izjemno močno domače povpraševanje.

Graf kaže, da so trenutne ravni višje kot v obdobjih 2011–2013 in celo nad valom po letu 2020.

Kaj je naredil COMEX in zakaj je to pomembno?

26.februarja je COMEX (CME Globex) zaradi tehnične težave za približno 40 minut ustavil trgovanje s terminskimi pogodbami na srebro. Ob tem so bila preklicana vsa “Day Orders”, medtem ko so GTC naročila ostala aktivna.

Pred prekinitvijo je bil trg v močnem zagonu navzgor. Po ponovnem odprtju je sledil hiter padec:

• momentum je bil prekinjen,

• knjiga naročil se je “resetirala”,

• likvidnost je bila začasno slabša.

Zakaj je fizično srebro ključno?

COMEX je predvsem papirni trg, večina pogodb se ne zaključi s fizično dobavo, toda v obdobjih napetosti postane pomembno:

• koliko je dejansko dobavljivega (“registered”) srebra,

• ali lahko fizični trg podpre finančni vzvod.

Ko se pojavi vprašanje fizične razpoložljivosti, to pomeni, da ravnotežje med papirnim in realnim trgom postaja občutljivo.

Srebro: ključni katalizator solarne revolucije

Srebro je nepogrešljiv element sodobnih sončnih celic. Zaradi najvišje električne prevodnosti med kovinami omogoča učinkovito zbiranje elektronov in maksimalen izkoristek energije iz vsakega fotona. V fotonapetostnih (PV) modulih se uporablja predvsem v obliki srebrne paste za prevodne kontakte.

Rast solarnega sektorja neposredno povečuje industrijsko povpraševanje po srebru:

• 2016: ~81,6 milijona unč (PV sektor)

• 2024: ~197,6 milijona unč

• 2030 (projekcija): 321–450 milijonov unč

To pomeni večkratno povečanje porabe v manj kot 15 letih. Srebro ni le monetarna kovina. Je strateška surovina energetske transformacije.

Sklep

Trg trenutno ne ceni dejanske blokade V Hormuški ožini, temveč tveganje blokade in to je dovolj, da se energija prelije v inflacijska pričakovanja, obvezniške donose in volatilnost delnic. Hkrati se krepi širša slika: realna sredstva ponovno prevzemajo vodilno vlogo, ker se makro okolje gradi na omejitvah ponudbe, geopolitiki in strukturno višjih stroških kapitala.

V takšnih fazah je ključno razlikovati med kratkoročnim šumom in dolgoročnimi trendi ter razumeti, kje se denar premika, še preden to postane “mainstream” zgodba.

Lep pozdrav,

Peter

Opozorilo: Novičnik ne predstavlja finančnega svetovanja. Ne podpiram ali priporočam nobenih investicij zgolj na podlagi zgornjih informacij, ampak pred tem priporočam posvetovanje. Vlagatelji morajo upoštevati svojo finančno situacijo, investicijske cilje in toleranco do tveganja, pred sprejemom kakršnih koli odločitev. Ne odgovarjam za nobene investicijske izgube, ki bi lahko nastale zaradi uporabe teh informacij.

Ameriški trg dela-šibka realnost

• Letna revizija podatkov BLS (Ameriški urad za statistiko dela) je “izbrisala” kar 862.000 delovnih mest, kar predstavlja največjo negativno revizijo po finančni krizi leta 2009.

• To pomeni, da so bila zadnja tri leta podatki o zaposlovanju sistematično precenjeni.

Skupna rast zaposlenosti

• Skupna rast zaposlenosti v letu 2025 je bila po popravkih le 181.000 delovnih mest (približno 15.000 mesečno), kar je močan padec v primerjavi z letom 2024, ko je bilo ustvarjenih 1,46 milijona novih zaposlitev.

• Graf dolgoročne rasti zaposlenosti kaže, da so tako nizke letne številke običajno značilne za obdobja pred ali med recesijami.

• Če se trend upočasnjevanja nadaljuje, to povečuje tveganje za ohlajanje potrošnje in gospodarske rasti ter dodatno krepi pričakovanja o bolj spodbujevalni politiki Feda v prihodnje.

Porast velikih stečajev v ZDA

• Pretekli teden je v ZDA stečaj razglasilo 9 velikih podjetij, kar je tri tedensko povprečje dvignilo na 6 stečajev na teden – najvišjo raven po pandemiji leta 2020. V zadnjih treh tednih je tako propadlo vsaj 18 podjetij z obveznostmi nad 50 milijonov USD.

• Zgodovinsko gledano so višje ravni beležili le v obdobju po recesiji 2001, med finančno krizo 2008–2009 ter ob izbruhu covida.

Rdeči dnevi na Wall Streetu – $1 bilijon izbrisan v enem dnevu

• V četrtek je z ameriškega delniškega trga izginilo približno 1 bilijon dolarjev tržne vrednosti. Prodaja je bila široko razpršena, največje tehnološke družbe pa so beležile izrazite padce (Apple −5 %, Amazon −2,5 %, Meta −2,4 %, Nvidia −1,1 %).

• Gre za enega večjih enodnevnih padcev letos, kar potrjuje povečano negotovost vlagateljev.

• Ob šibkejših revizijah zaposlovanja in rasti števila stečajev trg vse bolj reagira na tveganje ohlajanja gospodarstva ter spremembe pričakovanj glede prihodnje politike Fed-a.

Srebro: skoraj −10 % v 30 minutah

• Cena srebra je v zelo kratkem času padla za skoraj 10 % in zdrsnila pod 76 USD za unčo. Gre za izjemno hiter premik, ki kaže na močno likvidacijo pozicij in povečano volatilnost na trgu plemenitih kovin.

• Te padce niso povzročile fizične prodaje srebra, ampak so pogosto posledica kombinacije tehničnih prodaj, zapiranja vzvodnih (leveraged) pozicij ter sprememb pričakovanj glede obrestnih mer ali dolarja.

Kitajska zmanjšuje izpostavljenost ameriškemu dolgu

• Kitajske naložbe v ameriške državne obveznice so padle na najnižjo raven po finančni krizi 2008. Po vrhu okoli 1,3 bilijona USD pred desetletjem so se postopoma znižale proti območju okoli 600–700 milijard USD.

• Hkrati Kitajska povečuje zlate rezerve, ki so dosegle približno 74 milijonov unč (okoli 370 milijard USD), delež zlata v rezervah pa se postopno zvišuje.

💡 To kaže na jasen makro premik:
• postopna diverzifikacija deviznih rezerv,
• zmanjševanje odvisnosti od ameriškega dolga in dolarja,
• večji poudarek na zlatu in drugih realnih rezervnih sredstvih.

Zlato: volatilnost ni razlog za ignoriranje

• Nekateri upravljavci volatilnost plemenitih kovin uporabljajo kot izgovor za nizko izpostavljenost. A dejstva so jasna: od začetka lanskega leta je zlato zabeležilo le en negativen mesec, januar pa je kljub močnemu padcu zaključil visoko pozitivno.

• Ključno je, da ima zlato nizko dolgoročno korelacijo z delnicami, kar zmanjšuje volatilnost portfelja. Poleg tega je v večini večjih delniških padcev po letu 2008 delovalo kot zaščita.

• Kratkoročni premiki so normalni. Strukturna podalociranost v zlato pa je tista, ki dolgoročno ustvarja razkorak v donosih.

Kam gre svetovno zlato? (2025)

Podatki kažejo, da je največji del povpraševanja po zlatu danes povezan z investicijami, ne z industrijo.

Struktura povpraševanja:

• 43,5 % – Investicije (2.175 ton)

  • Fizično zlato (palice, kovanci): 1.374 ton

  • ETF in “papirnato zlato”: 801 ton

• 32,7 % – Nakit (1.638 ton)

• 17,2 % – Centralne banke (863 ton)

• 6,6 % – Tehnologija (326 ton)

Struktura ponudbe:

• 71,9 % – Rudarska proizvodnja (3.598 ton)

• 28,1 % – Reciklirano zlato (1.404 ton)

💡 Ključno sporočilo: Zlato se primarno uporablja kot finančno sredstvo in hranilec vrednosti, ne kot industrijska surovina.

Ali lahko Dow/Gold razmerje pade pod 1,0?

• Dow/Gold razmerje meri, koliko unč zlata je potrebnih za nakup indeksa Dow Jones.

Zgodovinsko gledano se je razmerje gibalo v dolgih ciklih:

• 1933: ~1

• 1980: ~1

• 1999: ~45 (vrh delniškega balona)

• Danes: ~10

💡 Padci proti območju 1 ali celo pod 1 so se zgodili v obdobjih:

• visoke inflacije,

• monetarne nestabilnosti,

• izgube zaupanja v delnice,

• močnih surovinskih ciklov.

🔥 Da bi razmerje padlo pod 1, bi moral nastopiti eden od scenarijev:

1. Zlato močno zraste, delnice stagnirajo ali padajo.

2. Delnice močno padejo, zlato ostane stabilno ali raste.

3. Kombinacija obeh (najbolj verjetno v globoki finančni ali monetarni krizi).

Zgodovina oz. spodnji graf 👇 kaže, da ekstremi v tem razmerju obstajajo.

🚀 Če bi razmerje padlo proti 1 v 2030-ih, bi to pomenilo močan premik kapitala iz finančnih sredstev v realna sredstva – podobno kot v 70-ih letih.

• Ključno vprašanje ni, ali je to nemogoče. Vprašanje je, ali se bližamo še enemu velikemu cikličnemu obratu.

Reindustrializacija ni politični slogan – je fizična realnost

• Na srečanju v Ovalni pisarni (februar 2026) je podjetnik iz rudarske sfere Robert Friedland ob predstavitvi 12-milijardnega sklada za kritične minerale dejal:

»Ne moreš reindustrializirati brez veliko kovin.«

To ni mnenje, ampak dejstvo.

👇 Graf kaže, da je delež rudarske industrije v globalnih delniških trgih blizu zgodovinskih najnižjih ravni, ravno v času, ko države govorijo o:

• energetski tranziciji,

• obrambnih investicijah,

• infrastrukturi,

• strateški avtonomiji.

Ključne točke:

• Kovin ne moreš “natisniti”.

• Novi rudniki potrebujejo 10–15 let razvoja.

• Dobavne verige so geopolitično koncentrirane.

• Brez bakra, niklja, srebra, litija in redkih kovin ni elektrifikacije, AI infrastrukture ali obrambne industrije.

💡 Če prihaja obdobje reindustrializacije, potem prihaja tudi obdobje povečanega pomena surovin.

• Zato vse več vlagateljev ponovno gleda proti realnim sredstvom in surovinskemu ciklu.

Lep pozdrav,

Peter

Opozorilo: Novičnik ne predstavlja finančnega svetovanja. Ne podpiram ali priporočam nobenih investicij zgolj na podlagi zgornjih informacij, ampak pred tem priporočam posvetovanje. Vlagatelji morajo upoštevati svojo finančno situacijo, investicijske cilje in toleranco do tveganja, pred sprejemom kakršnih koli odločitev. Ne odgovarjam za nobene investicijske izgube, ki bi lahko nastale zaradi uporabe teh informacij.

Ciklična rotacija kapitala: iz obljub v realnost

V zadnjem obdobju smo pri zlatu in srebru spremljali eno najmočnejših rasti v sodobni zgodovini. Ne čez noč in ne naključno, temveč kot posledico dolgoročnih procesov, ki se kopičijo že več kot desetletje. Kapital se je začel postopoma umikati iz klasičnih finančnih sredstev in iskati varnost drugje.

Ta ciklična rotacija kapitala ni naključna. Podprta je z rastočimi dolgovi, strukturnimi težavami na obvezniških trgih, zgrešenimi monetarnimi politikami, naraščajočo negotovostjo in geopolitičnimi tveganji. Vse to skupaj kaže na prehod iz sveta finančnih obljub v svet oprijemljive realnosti.

Rast kot signal, ne kot opozorilo

Povečani finančni prilivi na trg plemenitih kovin so se najprej začeli z nakupi zlata s strani centralnih bank, kmalu pa so se jim pridružili institucionalni vlagatelji in t. i. »smart money«. Rezultat tega procesa je bila približno 139-odstotna rast zlata v zadnjih treh letih oziroma okoli 52-odstotna rast v zadnjem letu.

Z značilnim časovnim zamikom se je zlatu v letu 2024 pridružilo tudi srebro. Srebro je hibrid med monetarno in industrijsko kovino, kar mu daje posebno dinamiko. Njegovo rast so dodatno podprli večletni primanjkljaj med ponudbo in povpraševanjem ter ponovna prebuditev surovin, brez katerih si svet ne more predstavljati energetske tranzicije, digitalizacije in tehnološkega razvoja. Rast srebra je bila še izrazitejša: približno 221 % v zadnjih treh letih ter okoli 131 % v zadnjem letu.

Pomembno je razumeti, da takšne številke po mojem mnenju ne odražajo zrelega ali iztrošenega trga, temveč trg v aktivni fazi cikla. Gre za pospešek znotraj širšega sekularnega trenda.

Zakaj so korekcije del zdravega trga?

Ko trg zraste hitro in močno, korekcije niso izjema temveč so pravilo. In prav to smo videli v zadnjem obdobju, ko je pri plemenitih kovinah prišlo do izrazitejše kratkoročne korekcije. Nenaden padec, visoka volatilnost in panika so pojavi, ki spremljajo vse finančne trge, tudi trg plemenitih kovin. Takšni premiki ne pomenijo, da zlato ali srebro izgubljata svojo vlogo ali vrednost. Pomenijo predvsem to, da finančni trgi ne delujejo linearno, temveč ciklično. Vsak cikel ima svojo notranjo dinamiko: fazo akumulacije, fazo pospeška, fazo pregrevanja in fazo čiščenja.

Poenostavljeno: če si gibanje cen predstavljamo kot hojo, potem po več zaporednih korakih naprej neizogibno sledi tudi korak nazaj. Ne zato, da bi se pot končala, temveč zato, da se lahko nadaljuje.

Papirnata cena in fizična realnost nista isto

Korekcije, ki smo jim bili priča v zadnjih dneh, so predvsem premor v rasti, ne njen konec. Še posebej zato, ker so se zgodile pretežno na papirnatem trgu, kjer majhne spremembe v pričakovanjih povzročijo velike finančne tokove.

Večina trgovanja z zlatom in srebrom namreč ne poteka s fizično kovino, temveč prek terminskih pogodb, ETF-jev in drugih finančnih instrumentov. Ko se spremenijo obrestna pričakovanja, naraste volatilnost ali pride do prisilnih likvidacij, se cene na papirju lahko zlomijo zelo hitro, tudi brez kakršnekoli spremembe v realnem povpraševanju.

Zato je ključno razumeti razliko: papirnata cena in fizična realnost nista isto. Fizično zlato in srebro nista finančni instrument, temveč realno premoženje, saj nimata kreditnega tveganja. V stresnih obdobjih se ta razlika vedno bolj pokaže, kar potrjuje tudi cenovna vrzel med zahodnimi in vzhodnimi fizičnimi trgi.

Zgodovinska perspektiva: še zdaleč nismo pri koncu

Zgodovina kaže, da se pravi vrhovi pri plemenitih kovinah oblikujejo šele, ko pride do paraboličnega gibanja cen, zlasti v razmerju do delniških trgov in drugih naložbenih razredov. To pomeni, ko zlato in srebro tudi relativno izrazito presegata vse alternative. V teh primerih so alokacije v plemenite kovine že zelo visoke, prevladuje splošno prepričanje, da so edina smiselna naložba, realne obrestne mere pa se začnejo obračati navzgor.

A vrhovi se ne oblikujejo v fazi dvomov in korekcij, temveč v okolju soglasja, evforije in navidezne neizpodbitnosti trenda. Takšnih razmer danes še ne vidimo. Vidimo šele začetek in utrjevanje trenda.

Zaključek: premor kot priložnost

Če sta zlato in srebro v zadnjih letih naredila pomembne korake naprej, je povsem naravno, da v določenem trenutku naredita tudi korak nazaj. To ni znak šibkosti, temveč del zdravega tržnega procesa. Cikel korakanja se s tem ne konča, ampak se nadaljuje, le v drugačnem ritmu.

Takšna obdobja so preizkus razumevanja in potrpežljivosti vlagateljev. Kratkoročni hrup pogosto zasenči dolgoročno sliko, a prav v fazah negotovosti se ločijo tisti, ki sledijo čustvom, od tistih, ki sledijo ciklom. Plemenite kovine niso namenjene hitrim odločitvam, temveč strateškemu razmišljanju in ohranjanju vrednosti skozi čas.

Zgodba zlata in srebra zato ni zgodba enega leta ali enega tržnega premika. Je zgodba ponavljajočih se ciklov, monetarnih prelomov in rotacije kapitala v trenutkih, ko zaupanje v finančne obljube začne bledeti.

In če sodimo po zgodovini in razmerah, v katerih se danes nahajamo, je ta zgodba še daleč od zadnjega poglavja.

Lep pozdrav

Peter

Opozorilo: Pretekla uspešnost ni zagotovilo za prihodnje rezultate. Vse naložbe so izpostavljene tržnim tveganjem in nepredvidenim dogodkom, ki lahko vplivajo na prihodnjo uspešnost. Informacije so podane izključno v izobraževalne namene in ne predstavljajo osebnega finančnega nasveta. Pred sprejemanjem naložbenih odločitev presodite primernost glede na svoje okoliščine in se po potrebi posvetujte s kvalificiranim finančnim strokovnjakom.

Uvod

Rast zlata in srebra, ki jo spremljamo danes, ni naključje in ni zgodba o “novem trendu”. Gre za jasen signal odmika vlagateljev od dolarskih naložb – t. i. “debasement trade”. Ameriški dolar izgublja kupno moč, vrednosti ameriških obveznic padajo (donosnosti pa rastejo), zaupanje v finančni sistem pa se krha. Tako mali kot veliki igralci – vključno s centralnimi bankami – vse bolj iščejo zatočišče v plemenitih kovinah. Geopolitične napetosti, ki jih dodatno zaostrujejo nepredvidljive poteze Donalda Trumpa in nova žarišča tveganj (tudi Grenlandija), so le pospeševalnik tega procesa.

Zgodovina nas uči, da tako siloviti premiki praviloma ne napovedujejo mirnih časov – temveč resne ekonomske in finančne pretrese.

Kdo bo financiral rastoči ameriški dolg?

• V naslednjih 12 mesecih zapade približno 26 % ameriškega zveznega dolga, kar pomeni skoraj 10 bilijonov USD refinanciranja v okolju bistveno višjih obrestnih mer kot v preteklem desetletju. Za primerjavo: podoben vrh zapadlosti je bil leta 2020, ko so bile obrestne mere pri ničli.

• Danes so te okoli 3,75 %, pričakovanja znižanj pa ostajajo omejena.

Dolar tiho izgublja vlogo rezervne valute – zlato jo prevzema

• Delež ameriškega dolarja v globalnih deviznih rezervah je padel na približno 40 %, s skoraj 60 % leta 2016.

• Nastala praznine ni zapolnila nobena druga fiat valuta – zapolnilo jo je zlato. Njegova utež v rezervah se je povečala z okvirno 35 % na 50 %, predvsem zaradi vztrajnih nakupov centralnih bank.

  

Problem Japonske in celega sveta

• Donosnost 30-letne japonske obveznice se hitro približuje 4 %.

• Dolgoročne obveznice so temelj finančnega sistema, ko začne temelj pokati, ni pomembno, kako lepo izgleda preostanek hiše.

• Japonska je desetletja tiskala denar, da bi ta temelj obdržala pri življenju. Zdaj je teža prevelika.

  

Japonske obveznice → signal za zlato

• Zlato sledi razpadu japonskih dolgoročnih obveznic. Cena zlata se giblje skoraj vzporedno z eksplozijo donosnosti japonskih dolgoročnih obveznic.

• Ko tudi trg, ki je desetletja veljal za umetno stabiliziranega, izgubi nadzor nad donosnostmi, se poveča povpraševanje po sredstvih brez obveznosti nasprotne stranke.

  

Surovine so zgodovinsko podvrednotene

• V primerjavi z delnicami in obveznicami so surovine danes med najcenejšimi v zadnjih desetletjih.

• Razmerje med surovinami in klasičnim 50/50 portfeljem (S&P 500 / ameriške obveznice) je blizu zgodovinskih dnov.

• To kaže, kako ekstremno se je kapital v zadnjih letih nagibal k finančnim sredstvom – na račun realnih.

Ko srebro preseže 100 USD in zlato 5.000 USD, ne gre več za špekulacijo

• Surovine – predvsem plemenite kovine so prevzele osrednjo vlogo na finančnih trgih. Zlato je preseglo 5.000 USD za unčo, srebro pa je prebilo 100 USD in doseglo novo rekordno raven.

• Ko tudi Wall Street rast opiše kot strukturno, to pomeni, da se v sistemu premika nekaj temeljnega.

Poljska pospešuje kopičenje zlata

• Poljska namerava kupiti še 150 metričnih ton zlata, s čimer se bodo njene skupne rezerve povečale s približno 550 na 700 ton.

• S tem ima Poljska že več zlata kot Evropska centralna banka – in jasno sporoča, da ne namerava upočasniti. Ob tem velja poudariti, da ima država tudi pete največje državne rezerve srebra na svetu, več kot Mehika.

  

  

Niti main stream mediji ne morejo več spregledati 100 USD srebra in 5.000 USD zlata.

“Kdor ima zlato, postavlja pravila.”

• Besede Donald J. Trump zvenijo danes bolj aktualno kot kadarkoli.

• V svetu razrahljanih valut, rastočih dolgov in geopolitičnih napetosti postaja zlato ponovno vprašanje moči, ne le varnosti.

• Centralne banke to razumejo zelo dobro – in delujejo skladno s tem.

Rusija prodaja zlato – cena pa ne pade

• Tudi če drži, da je Rusija prodala približno 71 % svojih zlatih rezerv, je učinek na razmerje zlato–dolar presenetljivo majhen.

• Tako velik vir prodaje bi v klasičnih razmerah moral močno pritisniti na ceno. Pa ni.

Kripto izgublja proti zlatu in srebru

• Zgornji graf prikazuje zlato proti Bitcoinu, spodnji pa srebro proti Bitcoinu.

• V obeh primerih je trend jasen: kripto že več let relativno pada in ostaja pod dolgoročnimi drsečimi povprečji. Poskusi prebojev so se večkrat ustavili, medtem ko zadnji premiki kažejo nadaljevanje trenda padanja.

• Grafi ne kažejo rotacije v kripto, temveč rotacijo kapitala iz kripta v realna sredstva.

  

Srebro v Aziji 15 dolarjev dražje

• Graf primerja spot ceno srebra v Shanghai (rdeče) z zahodno spot ceno (modro).

• Razlika se je v zadnjem letu eksplozivno povečala: srebro v Šanghaju trguje okoli 123 USD/oz, kar je približno 15 USD premije glede na zahodni spot – največja razlika doslej.

Srebro: vertikalen premik – v dolarjih in evrih

• Graf terminskih pogodb za srebro kaže eksploziven preboj, kjer je cena v ameriških dolarjih (USD) v zelo kratkem času poskočila proti območju nad 100 USD/oz. Podobna dinamika je vidna tudi v evrih (EUR), kar potrjuje, da ne gre za zgolj valutni učinek, temveč za globalni cenovni premik.

• Tabela spodaj kaže zgodovinske letne donose v eur:

✅ Leto 2025: +138%

✅ Leto 2026 (do zdaj): dodatnih 60 %,

✅ Povprečje zadnjih 15 let: ~14–16 % letno.

• Ne glede na valuto – USD ali EUR – graf kaže isto sporočilo: srebro je prešlo iz faze postopne rasti v fazo pospešenega cenovnega odkrivanja.

Pospeševanje srebra

• Gibanje srebra se eksponentno pospešuje. Vsak naslednji +20 USD premik se zgodi hitreje kot prejšnji.

Časovni pogled:

✅ prvih +20 USD: 5 let,

✅ naslednjih +20 USD: 99 dni,

✅ nato 28 dni.

• Trg se giblje daleč zunaj zgodovinsko običajnih tehničnih meja — kar zahteva bistveno več previdnosti kot v normalnih trendnih fazah.Kaj sledi?

Lep pozdrav,

Peter

Opozorilo: Novičnik ne predstavlja finančnega svetovanja. Ne podpiram ali priporočam nobenih investicij zgolj na podlagi zgornjih informacij, ampak pred tem priporočam posvetovanje. Vlagatelji morajo upoštevati svojo finančno situacijo, investicijske cilje in toleranco do tveganja, pred sprejemom kakršnih koli odločitev. Ne odgovarjam za nobene investicijske izgube, ki bi lahko nastale zaradi uporabe teh informacij.

Tedenski pregled dogajanja na trgih

• Geopolitika: ZDA, Grenlandija in NATO
  Donald Trump je z ostrimi izjavami glede Grenlandije dodatno zaostril odnose med ZDA in Evropo. Poudaril je, da ZDA potrebujejo Grenlandijo iz varnostnih razlogov ter zagrozil z uvedbo carin do 25 %, kar znova odpira tveganje nove trgovinske vojne in povečuje globalno negotovost.

• Kritične surovine in nacionalna varnost
  Trump je podpisal novo izvršno uredbo za zaščito ameriške dobavne verige kritičnih mineralov, ki je rezultat preiskave po Section 232. Poteza potrjuje strateški pomen surovin (uran, redke kovine) in dolgoročno krepi pomen realnih sredstev v svetu fragmentirane globalne trgovine.

• Delniški trgi: korekcija po rekordih
  Indeksi Dow Jones, S&P 500 in NASDAQ so v zadnjem tednu nekoliko zdrsnili. Največ, skoraj –2,5 %, je izgubil finančni sektor, potem ko je Trump pozval k enoletni omejitvi obrestnih mer na kreditne kartice.

• Denarna politika in inflacija
  Pričakovanja glede znižanja obrestnih mer so se ohladila – trg zdaj pričakuje le eno znižanje obrestne mere s strani Federal Reserve v drugi polovici leta. Decembrska inflacija (CPI) je znašala 2,7 %, skladno z napovedmi.

• Kripto: močni ETF-prilivi, a visoka volatilnost
  Bitcoin je ob močnih neto prilivih v ameriške ETF-je presegel 95.000 €, vendar volatilnost ostaja visoka. Kljub kapitalskim prilivom kripto trg zaostaja za plemenitimi kovinami.

• Plemenite kovine: srebro v središču pozornosti
  Srebro je v tednu dni pridobilo približno +11 % in prvič v zgodovini preseglo 90 USD za unčo. Nakupna vročica malih vlagateljev in prilivi v srebrne ETF-je so srebro potisnili v ospredje kot ključni varni pristan. Tržna kapitalizacija srebra je prvič presegla 5 bilijonov USD, cena pa je letos že +25 % višje.

Kanada in Kitajska krepita strateško partnerstvo ter odpravljata trgovinske ovire

• Po srečanju s Xi Jinping v Pekingu sta Kanada in Kitajska napovedali novo strateško partnerstvo, osredotočeno na trgovino, energijo, kmetijstvo in prehranski sektor.

• Ukrepi naj bi sprostili več milijard dolarjev poslovnih priložnosti ter okrepili gospodarsko sodelovanje na obeh straneh Pacifika.

Surovine proti delnicam: razmerje še vedno na zgodovinsko nizkih ravneh

• Razmerje med indeksom surovin S&P GSCI in indeksom S&P 500 se nahaja blizu zgodovinskih najnižjih ravni, primerljivih z obdobji velikih tržnih prelomnic.

• V preteklosti so takšne ravni pogosto pomenile začetek večletnih ciklov, v katerih so surovine izrazito prehitevale delniške trge. Trenutna slika nakazuje, da je trg surovin še vedno močno podcenjen v primerjavi s finančnimi sredstvi.

»Kmalu bodo vsi grafi surovin videti kot zlato« – Bank of America postaja optimistična

• Glavni naložbeni strateg pri Bank of America, Michael Hartnett, meni, da so surovine – zlasti energenti in energetske delnice – ena najboljših kontrarian naložb za leto 2026 po dolgem obdobju zaostajanja.

• Po njegovem mnenju bo politika »run it hot« v času administracije Donald Trump spodbudila razcvet surovin, podobno kot je to v zadnjih letih uspelo zlatu.

Plemenite kovine močno prehitevajo delnice in kripto trge

• Plemenite kovine letos izrazito presegajo donosnosti delniških trgov in kriptovalut. Medtem ko je Bitcoin praktično brez donosnosti, je srebro v istem obdobju pridobilo skoraj 200 %, kar pomeni skoraj potrojitev vrednosti.

• Podatki potrjujejo klasičen vzorec pozne faze cikla, v katerem fizična in “oprijemljiva” sredstva ponovno prevzemajo vodilno vlogo.

Realna sredstva pridobivajo zagon, saj trgi potiho na novo ovrednotijo inflacijo, tveganje in realnost.

Zlato–srebrno razmerje na 14-letnem dnu: srebro prehiteva zlato

• Razmerje med zlatom in srebrom je strmoglavilo na 50, kar je najnižja raven v zadnjih 14 letih. To pomeni, da je za nakup ene unče zlata potrebnih le še 50 unč srebra, potem ko je bilo razmerje aprila 2025 blizu 105.

• Od takrat je zlato zraslo za približno 43 %, srebro pa je dobesedno eksplodiralo z rastjo okoli 186 %, kar pomeni najhitrejše preseganje donosnosti zlata v več desetletjih.

Zakaj srebro narašča? Negotovost ostaja njegov največji zaveznik

• Srebro je v letu 2025 doseglo največjo letno rast po letu 1979, saj je v obdobju trgovinske vojne zraslo za približno +148 %. Ob močnem pritisku na obveznice in visoki volatilnosti kripto trga se zlato in srebro znova utrjujeta kot ključni globalni varni pribežališči.

• Več geopolitične negotovosti, manj stabilnosti in razdrobljena svetovna trgovina ustvarjajo okolje, v katerem fizična sredstva dolgoročno ohranjajo prednost – predvsem v korist lastnikov realnega premoženja.

Zgodovinski preboj: srebro prvič nad 90 USD za unčo

• Cena srebra je prvič v zgodovini presegla 90 USD za unčo in je letos dodatno naraslo še za približno +25 %.

• Skupna tržna kapitalizacija srebra je ob tem presegla 5 bilijonov USD, kar potrjuje, da se srebro v okolju inflacije, geopolitičnih napetosti in negotovosti na finančnih trgih dokončno uveljavlja kot eno ključnih globalnih realnih sredstev.

Mali vlagatelji množično v srebro: ETF-ji beležijo rekordne prilive

• Mali vlagatelji že 169 zaporednih dni povečujejo nakupe največjega fizično podprtega srebrnega ETF-ja $SLV, kar predstavlja najdaljše neprekinjeno obdobje prilivov doslej.

• V zadnjih 30 dneh so vsi glavni srebrni ETF-ji skupaj zabeležili rekordnih 921,8 milijona USD prilivov, ob čemer je maloprodajna aktivnost pri srebru 2,1-krat višja od 3-mesečnega povprečja in bistveno presega raven iz časa srebrnega “squeeze-a” leta 2021.

Indija rekordno povečuje uvoz srebra

• Uvoz srebra v Indijo je dosegel zgodovinsko najvišje ravni, kar potrjuje izjemno močno fizično povpraševanje.

• Podatki kažejo, da Indija – ena ključnih držav na trgu plemenitih kovin – agresivno kopiči srebro, kar dodatno zaostruje razmere na globalnem trgu in krepi dolgoročno podporo cenam srebra.

Big »Tech« na rekordih: razmerje Nasdaq 100–M2 presega vse zgodovinske meje

• Razmerje med tehnološkim indeksom Nasdaq 100 in denarno maso M2 (gotovina, bančna sredstva, denarni skladi) je doseglo rekordnih 0,027.

• Razmerje se nahaj 42 % višje kot na vrhuncu dot-com balona leta 2000.

• Od finančne krize leta 2008 se je to razmerje povečalo za kar +800 %, kar potrjuje, da tehnološki sektor še nikoli ni bil tako dominanten in tako občutljiv na spremembe likvidnosti.

Lep pozdrav,

Peter

Opozorilo: Novičnik ne predstavlja finančnega svetovanja. Ne podpiram ali priporočam nobenih investicij zgolj na podlagi zgornjih informacij, ampak pred tem priporočam posvetovanje. Vlagatelji morajo upoštevati svojo finančno situacijo, investicijske cilje in toleranco do tveganja, pred sprejemom kakršnih koli odločitev. Ne odgovarjam za nobene investicijske izgube, ki bi lahko nastale zaradi uporabe teh informacij.